Po izplačilih prihaja visoka likvidnost

 

Končala se je javna ponudba za prevzem Gorenja, kitajski Hisense je pridobil 96 odstotkov vseh delnic in za to plačal dosedanjim imetnikom približno 240 milijonov evrov. Na koncu je ponudbo sprejel tudi državni Kad, ki tako le ne bo ujet v lastništvo kot manjšinski delničar. Kar nekaj tega denarja bo v naslednjih dneh iskalo pot nazaj v delnice na domačem kapitalskem trgu, še posebno zaželene pa bodo tiste, ki prinašajo visoko dividendo.

Telekom Slovenije je letos na vrhu lestvice borznih družb z najvišjo dividendno donosnostjo. V torek bo družba izplačala skoraj 100 milijonov evrov dividend, kar je ob koncu trgovanja minuli teden pomenilo kar 15,7-odstotni dividendni donos. Cinkarna Celje je pred tedni že izplačala 21 milijonov evrov, obe zavarovalnici, Triglav in Sava, pa skupaj 70 milijonov evrov. Do konca avgusta bodo sledili še Krka, Petrol in Luka Koper, ki bodo skupaj izplačali dodatnih 150 milijonov evrov.

Če povzamemo, sedem največjih kotirajočih družb bo letos poleti skupaj izplačalo kar 340 milijonov evrov dividend. Seveda se večina tega denarja ne bo vrnilo na borzo v obliki novih nakupov delnic, vendar lahko ob nižji poletni likvidnosti že manjši del tega zneska povzroči dodatno rast indeksa SBI TOP. Še posebno zato, ker domače družbe tudi letos poslujejo odlično in so pričakovani dobički za leto 2018, s tem pa tudi prihodnje dividende, še nekoliko večji, kot smo jim bili priča lani.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za junij 2018

 

Mesečno poročilo za junij 2018

 

Naložbeni komentar – junij 2018

Globalni delniški trgi so se v juniju nekoliko pocenili. Med regijami so največji padec utrpele naložbe na trgih v razvoju, večjih sprememb ni bilo niti na slovenskem trgu niti na ostalih trgih v regiji. Pozitivne donose so vlagatelji zaslužili na obvezniških trgih.

Delniški trgi v ZDA so se podražili manj kot odstotek. Kot najdonosnejše so se pokazale naložbe v delnice podjetij iz sektorjev potrošnih dobrin in preskrbe. Ta podjetja, zaradi svojih stabilnih denarnih tokov in dividend, predstavljajo alternativo obvezniškim naložbam in so privlačna v obdobju padajočih obrestnih mer. Ameriška centralna banka je po pričakovanjih zvišala obrestno mero za 25 bazičnih točk in tako nadaljuje postopno normalizacijo monetarne politike. Kljub temu se je donosnost do dospetja znižala v drugi polovici meseca. Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice je bila na koncu meseca 2,8 %. Stopnja brezposelnosti se je po zadnjih podatkih znižala na 3,8 %, kar je najnižje v zadnjih osemnajstih letih.

Evropske borze so izgubile slab odstotek. Potrošniško zaupanje se je znižalo glede na pretekli mesec. Optimizem je prav tako nekoliko ohlapel tudi med podjetji. Vlagatelji so zabeležili pozitivne donose na obvezniških trgih. Na junijskem zasedanju Evropske centralne banke je Mario Draghi napovedal podaljšanje programa odkupov obveznic. ECB bo trenuten program, ki se konča septembra 2018, nadaljevala do konca leta. Velikost mesečnih odkupov bo v zadnjem četrtletju 15 milijard evrov. Poleg tega je centralna banka naznanila, da svojega portfelja ne bo zmanjševala še kar nekaj časa, dviga obrestne mere pa ne bo vsaj do konca poletja 2019. Trg je pričakoval bolj zaostreno izjavo predsednika centralne banke. To se je posledično odrazilo tudi na znižanju zahtevanih donosnosti na državni dolg. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je na koncu meseca znašala 0,3 %.

Naložbe na trgih v razvoju so se pocenile za 5 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih.

 

 

Med državami BRIK so se za več kot 5 % pocenile naložbe v Braziliji in na Kitajskem, medtem ko so ruske in indijske delnice utrpele manjše izgube. Na junijskem srečanju so države članice naftnega kartela OPEC in Rusija zvišale proizvodno kvoto za 600 tisoč sodčkov na dan. Cena surove nafte se je v juniju podražila za približno 2 %.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu pridobil okoli pol odstotka. Ostali trgi v regiji so zabeležili manjše padce. Hrvaški CROBEX in srbski BELEX sta se znižala za približno 2 odstotka.

 

Že kar nekaj časa se smodi

 

Kljub temu, da se evropska inflacija približuje cilju 2 odstotkov Evropske centralne banke, je guverner Mario Draghi na zadnjem zasedanju ECB presenetil tudi največje optimiste sproščene monetarne politike. Do konca leta je podaljšal odkupovanje obveznic in fiksiral dan prvega dviga obrestnih mer v sredino leta 2019. S tem je državnim zakladnicam, politikom in proračunom še za eno leto olajšal delo.

V senci osrednjega stebra oblikovanja monetarne politike ECB pa se v relativno mladi veji bančnega nadzora v zadnjem času prižiga vse več alarmov. Če zanemarimo že dolgo znane težave portugalskih, španskih in italijanskih bank, ki jih le-te postopoma rešujejo, je vse bolj pod pritiskom ena glavnih globalnih bank: nemški ponos, Deutsche Bank. Že dolgo se v finančnih krogih šušlja, da je banka živi mrtvec, a je prevelika, da bi padla. Glede na njihovo operativno delovanje si lahko mislim, da je kar nekaj mesa na tej kosti.

Izjemno se mi je zdel zanimiv dogodek, kjer sta se Mario Draghi in nemška kanclerka Angela Merkel že pred časom sestala, pri čemer teme pogovorov nista javno razkrila. Je pa že v tednu po sestanku na trgu zaokrožila ideja o združitvi banke s konkurenčno Commerzbank. A so špekulacije potihnile. So se pa oglasili pri Ameriški centralni banki, ki je pri svojih obremenitvenih testih blokirala prenos denarja iz ameriške podružnice nazaj v Frankfurt.

Da gre vse bolj zares kaže gibanje delnice, ki vse pogosteje testira nova dna in podrejene CoCo obveznice banke, katere zahtevana donosnost do prvega klica je v zadnjih dneh presegla 10. Donos, ki bi marsikaterega depozitarja premamil v nakup. A žal ni vse zlato, kar se sveti. Še pomnite klavrni zaključek slovenskih podrejenih obveznic. Bega pa me vprašanje ali bodo Nemci spet malo prikrojili pravila igre?

Pogled na trge s tehničnega vidika

 

Veliko vlagateljev, ki trguje izključno na podlagi tehnične analize, na daljši rok svojo strategijo spremeni, saj je dnevno trgovanje za psihično počutje zelo zahtevno. Prav tako večina svoje pozicije znotraj dneva zapira, kar pa na daljši rok ni preveč smotrno. Vedeti je treba, da se večina sprememb na trgih dogaja čez noč. Tako je donos v zadnjih 25 letih, če bi delnice kupovali na začetku dneva in na koncu dneva prodali, negativen. Če pa delnice kupujemo na koncu dneva in prodajamo na začetku naslednjega, pa bi imeli več kot 500-odstotni donos. Seveda ti vlagatelji, ki dnevno trgujejo, izbirajo bolj nihajne zgodbe, vendar na daljši rok pristop kupi in drži prinese precej boljše rezultate ter tudi precej manj stresa. Vseeno pa so določeni indikatorji v posameznih fazah trga pomembni in kažejo na pozicioniranje vlagateljev. V ponedeljek se je namreč končalo sedmo najdaljše obdobje, ki je trajalo 501 dan, ko je bila zaključna cena indeksa Dow Jones nad svojim 200-dnevnim povprečjem. Ta kazalec je eden izmed osnovnih in tudi bolj poznanih. Pokaže nam trend posameznega trga, ali je ta bikovski, medvedji ali pa kaj vmes. Če je cena nad 200-dnevnim povprečjem, govorimo o pozitivnem trendu. Zdaj lahko pogledamo, kaj se je v preteklosti zgodilo, ko se je pozitiven trend, ki je trajal več kot 400 dni, prekinil. Takih primerov je v zgodovini 8. V petih primerih je bilo gibanje na delniških trgih v naslednjih 6 in 12 mesecih negativno. Tečaji so v šestmesečnem obdobju v povprečju padli za 12 odstotkov, v dvanajstih mesecih pa za 18. V treh primerih pa je bil trg pozitiven, in sicer v povprečju za 15 odstotkov v šestih ter 21 odstotkov v dvanajstih mesecih. Na malo krajše obdobje, 1 teden in 1 mesec, pa je povprečni donos zabeležil pozitivne številke.

V ponedeljek smo bili priča tehničnemu dogodku, ki lahko nakazuje, da se zelo pozitivno obdobje na ameriškem kapitalskem trgu lahko končuje. Vseeno pa se zdi, da so dejstva, ki so do tega pripeljala, bolj kratkoročne narave in da pozitivne zgodbe še ni konec. Je pa znamenje, da smo v zelo zreli fazi tako na gospodarskem področju kot tudi na delniških trgih ter da bodo prihodnji donosi na ameriškem trgu nižji, kot so bili v zadnjem obdobju.

Spor ali vojna?

 

Zanimiv je tudi podatek, da je prvi teden v juniju, ko opcije zapadejo, večinoma negativen. Tudi za prejšnji teden se zdi, da so ameriški delniški trgi še nekako zdržali, ta teden je promet manjši in kupci so se umaknili. Obenem je na veliki sceni ponovno ameriški predsednik Trump. Najprej z izjavo, da mora Opec povečati črpanje nafte, kar negativno vpliva na vse države neto izvoznice. Zato je upadel delniški trg v Braziliji, sledi tudi Rusija. Včeraj je presenetil še z novico o novih carinah na kitajske izdelke. Amerika iz Kitajske uvozi za približno 580 milijard evrov izdelkov, izvozi pa le za okoli 150 milijard evrov. Trump trdi, da so ameriški delavci depriviligirani in da je rešitev obdavčitev kitajskih izdelkov. Tarife tako že veljajo na nekaj manj kot 60 milijard evrov industrijskih izdelkov. Zdaj želi uvesti še carine na bolj splošne izdelke, kot so majice, igrače, orodje … Če bodo Kitajci odgovorili s protiukrepi, grozi s tarifami na skoraj ves uvoz iz Kitajske. Ne glede na to, kako obračamo zgodbo, je trgovinska vojna poraz za globalizacijo in pravih zmagovalcev ni. Tarife se preslikajo v višje cene na ameriškem trgu, kar prinese višjo inflacijo in manj razpoložljivega dohodka za ameriškega potrošnika. Prav tako negativno vpliva na sentiment glede prihodnjih poslov, saj prinaša negotovost o prihodnjem poslovanju nekaterih podjetij na ameriškem trgu. Razumljivo je, da so se negativno odzvali tudi delniški trgi, kitajski indeksi so torek končali okoli tri odstotke v minusu. Vseeno se še vedno zdi, da bodo sklenili dogovor. Zadnja napoved ameriškega predsednika je bila nepričakovana. Besede pa jasne in ostre. Če dogovora ne bo, lahko pričakujemo negotovost, ki bi negativno vplivala tudi na delniške trge. Najbolj bi bila prizadeta Azija, sledijo lahko tudi ZDA.

 

Poletni meseci so ob manjši dnevni likvidnosti ob morebitnih nepričakovanih dogodkih lahko precej bolj nihajni. V trenutni fazi gospodarskega cikla pa se lahko razpoloženje – če napovedani ukrepi privedejo do globalne trgovinske vojne – hitro obrne navzdol.

 

Zlata doba kobalta

Pri proizvodnji litij-ionskih baterij trenutno ne poznamo elementa, ki bi bolj povečal energijsko gostoto kot nikelj, ki pa ga najbolje »stabilizira« ravno kobalt. S časom se bo zagotovo tudi to spremenilo, a kot kaže zdaj, znanstvenikom vsaj še nekaj desetletij ne bo uspelo izumiti boljšega recepta, kar pomeni, da se začenja med proizvajalci baterij prava mala bitka za (nemoteno) dobavo kobalta, ki izmed obeh navedenih elementov velja za bolj »redkega« (kobalt je po tem kriteriju še vedno zelo daleč od zlata ali platine). Smer, kako bi lahko v prihodnje izgledala dolgoročna pogodba o dobavi kobalta, bi nam lahko pokazala nedavno sklenjena terminska pogodba za dobavo kobalta, podpisana med brazilskim rudarskim gigantom Vale in kanadskima podjetjema Wheaton Precious Metals in Cobalt 27 Capital. Vale bo v zameno za (skoraj) ekskluzivno dobavo kobalta od januarja 2021 naprej od navedenih podjetij letos prejel 690 milijonov ameriških dolarjev. Večina sredstev bo namenjena širitvi rudarskega kompleksa v kanadskem Voisey’s Bayu, kjer je Valetov obrat za proizvodnjo niklja (spomnimo, kobalt je stranski proizvod pri pridobivanju niklja). Tovrstni terminski posel bi lahko postal šablona za preostale tržne udeležence. Že dlje časa je jasno, da avtomobilski giganti kot so BMW, Tesla in Volkswagen, aktivno raziskujejo podobne scenarije, s katerimi bi si, prvič, zagotovili dolgoročno oskrbo in, drugič, iz dobavne verige izključili posrednike ter tako znižali nabavne stroške.

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za maj 2018

 

Mesečno poročilo za maj 2018

 

Naložbeni komentar – maj 2018

Globalni delniški trgi so se v maju podražili. Najvišjo rast so zabeležile ameriške delnice, in sicer skoraj 6 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Evropske delnice so se malenkost pocenile. Rast, ki je bila na domači borzi, je bila posledica prevzemne aktivnosti.

V maju so se ameriške delnice podražile. Najvišjo rast so zabeležila podjetja tehnološkega sektorja. Med sektorji, ki so se najbolj pocenili, sta se znašli panogi finance in preskrba. Američani so uvedli uvozne dajatve na jeklo in aluminij iz Kanade, Mehike in EU. Te države so bile do konca maja izvzete. To je zaostrilo trgovinsko vojno ZDA z ostalimi državami in pričakujejo se obratni ukrepi. Višje cene jekla bodo zmanjšale kupno moč potrošnika. Negativen vpliv se pričakuje tudi v gradbeništvu, kjer se porabi večina jekla. Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice je bila na koncu meseca maja pod 3 odstotki. Zahtevana donosnost se je znižala zaradi višjega povpraševanja po najvarnejših naložbah, v katere vlagatelji preusmerijo sredstva v času negotovosti. Brezposelnost je po zadnjih podatkih znašala 3,9 %, najnižje v zadnjih 17,5 letih. V zadnjem letu je bila najvišja tudi inflacija, ki je znašala 2,5 %. Inflacija je sedaj na nivoju, ki zadovoljuje centralno banko, ki bo po pričakovanjih dvignila obrestno mero v juniju.

Evropske borze so se pocenile. Padec delniških tečajev je bil največji v Italiji. Indeks MSCI italijanskih podjetij je v enem mesecu izgubil skoraj 10 %. Italiji ni uspelo sestaviti vlade po tem, ko je predsednik Matarella preprečil sestavo vlade evroskeptičnih strank Lige in gibanja 5 Zvezd. Občutno se je povišala tudi zahtevana donosnost na italijanski državni dolg. To bo povečalo proračunske odhodke za obresti, ki v Italiji, kjer je državni dolg več kot 130 % BDP, predstavljajo velik del državne blagajne. Pod vprašanjem pa je tudi politični vrh v Španiji, kjer se zaradi korupcijskega škandala pričakuje zamenjava premierja. Kompozitni indeks PMI je bil v maju 54,1 točke, kar je najnižje letos. Na drugi strani zaupanje potrošnika ostaja na visokih nivojih. V zadnjem mesecu je evro izgubil na vrednosti proti dolarju nekaj več kot 3 odstotke.

 

Med trgi v razvoju so se najbolj podražile naložbe na Kitajskem in v Rusiji, medtem ko so se brazilske delnice pocenile za več kot 13 %, k čemur je prispeval tudi padec domače valute, reala. Cena surove nafte se je v maju povišala. Za sodček severnomorske surove nafte je bilo potrebno odšteti skoraj 80 dolarjev. Trg pričakuje predčasno povišanje proizvodnje v državah OPEK in Rusiji.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu pridobil skoraj 5 %. Velenjsko Gorenje je bilo prodano kitajski družbi Hisense, kar je vplivalo na več kot 80 % zvišanje tečajev delnice. Največji padec v regiji so zabeležile naložbe v Romuniji, in sicer več kot 7 odstotkov.

 

 

Dimna zavesa

 

Pa naj bo vlada leva, desna ali pa sredinska. Če pa pustimo politikantstvo ob strani, je za javnofinančno stabilnost (in lepšo prihodnost) predvsem pomembno nadaljevanje zniževanja dolga v BDP (kljubovanje sindikatom javnega sektorja) in izvajanje reform v smeri odpiranja prostora višji gospodarski rasti (brez ekonomsko nesmiselnih velikih projektov). A kljub vsemu Sloveniji do naslednje recesije verjetno ne bo hudega. Zato bi bila kakršna koli negativna »politična« napaka, ki bi zadišala po jugu Evrope, strel v koleno.

Še posebej ob vzponu italijanskih populistov, ki so po porodnih krčih oblikovali vlado. Že ob prvih resnih omembah izhoda iz evra je na finančnih trgih nastal preplah, ki je zahtevane donosnosti poslal v nebo. Dvig obresti je bil med najmočnejšimi v zgodovini v razvitih državah. Praktično bi nadaljevanje antievro retorike vodilo v bankrot države čez noč. Strasti so se v zadnjih dneh sicer umirile, a duh v podzavesti še živi. Da gre zares, pa kažejo tudi odzivi preostalih večjih držav članic, ki so kar naenkrat pripravljene ponuditi več denarja in koncesij Italiji.

Dodatno pa olje na ogenj priliva tudi ameriška politika z uveljavitvijo carin na aluminij in jeklo tudi za Evropo. Napoveduje tudi dodatne carine na avtomobile, kar je neposredno usmerjeno v srce nemškega in tudi slovenskega gospodarstva. Manj prodanih evropskih avtomobilov brez cenzure pomeni tudi nižji standard v Sloveniji. Če pa dodamo še vmešavanje ameriških diplomatov v notranjo politiko, dobimo eksplozivni koktajl.

Na podlagi zapisanega hitro pozabimo, da bi po finančni teoriji morale biti državne obveznice netvegane. Njihova donosnost pa rezultat pričakovanj o prihodnji monetarni politiki centralne banke. Ob vsej tej zmešnjavi pa z nestrpnostjo pričakujemo naslednje zasedanje ECB v četrtek, 14. junija. Glede na to, da se je aprilska evropska inflacija z 1,9 odstotka približala cilju banke, bi pričakovali najmanj konec odkupovanj obveznic na trgu in zvišanje depozitne obrestne mere. A mediteranski duši verjetno ravno prej omenjen koktajl ustreza in ukrep zaostrovanja prestavi na naslednji sestanek.

A pustimo se presenetiti.

Polet Gorenja in izjemnih dividendnih donosov

 

V nekaj dneh so po cenah, malenkost nižjih od prevzemnih 12 evrov, kupili malo manj kot 33 odstotkov vseh delnic. Nenavaden manever, ki ga v preteklosti nismo prav pogosto videli, saj je bila v zraku očitno bojazen pred konkurenčno (cenovno višjo) prevzemno ponudbo. Ta poteza je prodajalcem delnic prinesla skupaj okoli 90 milijonov evrov, medtem ko bodo preostali prodajalci denar dobili šele po koncu prevzemne ponudbe na začetku julija.

Poletje na Ljubljanski borzi bo tako nenavadno živahno, saj bodo poleg kupnine za Gorenje vlagatelji na svoj račun dobili še več deset milijonov evrov letošnjih dividend. Zelo visoka likvidnost bo ob predpostavki mirnih globalnih trgov blagodejno vplivala na cene domačih delnic. Še posebno zato, ker so delnice v primerjavi z razvitimi trgi precej podcenjene, napovedana gospodarska rast Slovenije in naših izvoznih trgov pa ostaja razmeroma visoka.

Hiter pregled najboljših dividendnih zgodb tega poletja postavi na vrh lestvice delnice Telekoma Slovenije, ki prinašajo vrtoglavo 16-odstotno dividendo in dodatni pospešek morebitnemu začetku ponovnega prodajnega procesa leta 2019. Na drugem mestu je Cinkarna Celje, ki prinaša enajstodstotno izplačilo, in na tretjem Zavarovalnica Triglav, kjer je dividendni donos nekoliko manjši, 7,4-odstoten, a še vedno odličen v primerjavi z obrestmi za bančne depozite.

Zorni kot

 

Politična kriza v Italiji je tako še dodatno okrepila dolar in dolarske naložbe, merjene v evrih, pripeljala na nove vrhove. Še precej več kot na delniškem parketu se dogaja na obvezniškem. Italijanske obveznice so zgrmele, kot že dolgo ne, zahtevani donosi za dveletno obveznico pa so se ob pisanju članka gibali okoli 2,3 odstotka na leto. Zdi se, da je kriza še vedno omejena samo na Italijo, je pa nadaljnji razplet dogodkov glede na politične razmere, ki trenutno vladajo v Italiji, vseeno nepredvidljiv.

Za nekatere evropske vlagatelje je padec cen obveznic lahko lepa nakupna priložnost, kot je ni bilo že kar nekaj let. Če se zadeve na tej fronti razpletejo pozitivno, so že trenutni donosi za vlagatelje, ki so na kaj takega čakali, zelo lepi. Na evropskem obvezniškem trgu so nakupne priložnosti namreč zelo redke. Zavedati se je treba, da je ECB še vedno na nakupni strani in da bo vsaj še nekaj časa pri tem tudi ostalo. Izhod Italije iz območja evra pa se vseeno zdi še zelo oddaljen. Posledično so seveda padli tudi delniški trgi, najbolj je, razumljivo, padla borza v Milanu. Ta je v negativno območje potegnila celotno evrsko območje.

Zdi se, da je trenutna politična kriza v Italiji precej bliže priložnosti kot pa negativni spirali. Vseeno pa problemi Italije niso majhni, politični parket ostaja vroč in nepredvidljiv. Ampak tega smo pri njih že kar navajeni.