Denarni val

Novi val denarne poplave se vse bolj približuje. S prvo pravo finančno korekcijo oziroma recesijo na finančnih trgih je hitro zazvonila sirena v centralnih bankah. Ameriška centralna banka (FED) je na zadnjem zasedanju ponovno potrdila, da je odvisna bolj od Dow Jonesa (ameriški delniški indeks) kot od dejanskih podatkov. Res pa je, da zadnji objavljeni podatki niso več tako bleščeči in je komunikacija o bolj sproščeni denarni politiki tudi smiselna. A opaziti je določene mnenjske voditelje, ki spet rišejo črne scenarije. Ponovno so se pojavila razmišljanja, da bo moral FED v naslednji krizi zarezati obrestne mere v negativne nivoje. Za stimulacijo ekonomije pa dodatno uporabiti kar »helikopterski denar«, kar bi pomenilo direktno nakazilo na račune državljanov.

Ko smo že pri negativnih obrestnih merah, lahko v Evropi opazujemo, da je to postalo kar nova normalnost. Če smo še pred časom lahko pričakovali, da bo leto 2019 leto normalizacije obrestnih mer, bi nas zdaj to že močno presenetilo. Zahtevane donosnosti različnih ročnosti, ki se v zadnjih dneh približujejo dnu, nekako sporočajo zgodbo, da bo do splošnega krčenja evropske ekonomije prišlo prej, preden bi ECB prvič dvignila svoje obrestne mere. Če je Italija zaradi političnega kaosa že zdaj v tehnični recesiji, se ji je Nemčija izognila za kakšen milimeter. Glede na evropske indekse zaupanja pa lahko v naslednjih kvartalih pričakujemo, da bo sledila še marsikatera država. V javnofinančnem smislu bi si v Sloveniji mogoče želeli, da nova vlada ne bi tako pohitela z dvigi svojega načrtovanega trošenja. Majhno odprto gospodarstvo je še toliko bolj odvisno od globalnih tokov.

Ni treba biti doktor znanosti, da razumeš, da lahko v primeru recesije naših največjih dveh trgovinskih partneric nekaj podobnega pričakujemo tudi v Sloveniji. Verjetno se marsikateri podjetnik že sprašuje, od kod padec naročil. A ko se že napovedi mračijo, lahko politiki izkoristijo svoj trenutek. ZDA, Kitajska in EU lahko dosežejo neki dogovor in za nekaj časa zaprejo poglavje trgovinskih vojn. Logični preblisk bi se moral zgoditi tudi v Veliki Britaniji, katere nadzorovani izstop iz EU (oziroma vztrajanje v Uniji) bi evropske ekonomije postavil nazaj na tirnice rasti, ki so posledično tudi garancija za mir. V tem svetu negotovosti se je še enkrat izkazalo, da staviti na enega konja ni nikoli dobro. Misliti strateško pa je modro.

V zadnjih kvartalih »dol-gor« je glavno vlogo odigral dobro razpršen portfelj, oblikovan na podlagi ciljev, časovnega horizonta in drugih omejitev varčevalca. Slednje je tudi v prihodnosti na mestu, saj daje desko (podporo) za surfanje.

 

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 20. februar 2019