Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Skladno z optimističnim vzdušjem ob inavguraciji novega ameriškega predsednika, so kapitalski trgi teden zaključili v zelenih številkah. Manjša regulacija, nove znatne investicije v umetno inteligenco in upadanje inflacije, so prispevali k novim rekordnim vrednostim. Ameriški indeks S&P 500 je znotraj zadnjega trgovalnega dne dosegel rekordno vrednost 6.128 točk, pri čemer sta k rasti največ prispevala sektorja informacijske tehnologije in telekomunikacij. Rasti kapitalskih trgov smo bili deležni tudi na stari celini, kjer je nemški delniški indeks DAX 40 prav tako dosegel rekordno vrednost 21.520 točk.

Kitajsko podjetje predstavilo svojo različico umetne inteligence DeepSeek

Ameriški delniški trgi so se pozitivno odzvali na proaktivne ukrepe novega predsednika D. J. Trumpa, ki je na dan inavguracije podpisal kar 26 izvršnih aktov. Med temi je bila razglasitev izrednih razmer v energetskem sektorju s ciljem povečanja proizvodnje naravnih virov in izvoza utekočinjenega zemeljskega plina. Poleg tega je Trump napovedal 500 milijard ameriških dolarjev vredno investicijo v infrastrukturo umetne inteligence. Nova napovedana potrošnja za izgradnjo podatkovnih centrov je spodbudila bikovski trend pri delnicah, ki so izpostavljene razvoju umetne inteligence. Kljub začetnemu optimizmu pa je zadnji trgovalni dan pokazal znake izčrpanosti, saj je kitajsko podjetje predstavilo svojo različico umetne inteligence, ki je postavila pod vprašaj visoko trošenje tehnoloških velikanov. Umetna inteligenca DeepSeek namreč uporablja povsem drugačen pristop, ki omogoča učinkovito “globoko razmišljanje,” primerljivo z najnovejšimi modeli ChatGPT, hkrati pa je cenovno ugodnejša.

Delnice Netflixa poskočile za 14 odstotkov

Na ameriškem trgu je po objavi odličnih rezultatov presenetil Netflix, katerega delnice so poskočile za 14 odstotkov. Glavni razlog za veselje je bilo število plačljivih naročnin, ki je prvič preseglo 300 milijonov, z rekordno rastjo 19 milijonov novih naročnikov v zadnjem kvartalu 2024. Podjetje je ocenilo, da skupaj z deljenimi računi dosega več kot 700 milijonov gledalcev po celotnem svetu. Vodstvo je napovedalo tudi povišanje cen nekaterih paketov za 1 do 2 dolarja na mesec, pri čemer je naročnina z oglasi postala najbolj priljubljena izbira v številnih državah.

Podjetje Novo Nordisk nenapovedano objavilo rezultate delne študije učinkovitosti zdravila amycretin

V preteklem tednu so vlagatelje pozitivno presenetili tudi evropski trgi, kjer so se izkazali delniški indeksi podjetij, povezanih z luksuznimi izdelki in zdravili za hujšanje. Delnice proizvajalcev luksuznih izdelkov so se povzpele zaradi boljše prodaje in zaslužkov. Konec tedna je vlagatelje presenetilo obvestilo podjetja Novo Nordisk, ki je nenapovedano objavilo rezultate delne študije učinkovitosti zdravila amycretin. Pri bolnikih, ki so prejemali najvišji odmerek poskusnega zdravila, so po 9 mesecih zabeležili 22-odstotno izgubo telesne teže, kar je približno 4 odstotke boljše od rezultatov, ki jih je dosegla družba Eli Lilly s svojim trenutno vodilnim zdravilom Zepbound. Kljub 8-odstotnemu skoku delnic podjetja Novo Nordisk analitiki mirijo, saj podjetje poleg izgube teže ni razkrilo stranskih učinkov novega zdravila.

Čeprav so kapitalski trgi ta teden beležili izjemne donose, je v prihodnje priporočljivo ohraniti previden pristop pri vlaganju. Pozitivni rezultati, ki so posledica vlaganja v umetno inteligenco, lahko privedejo do nadaljnje rasti, vendar je ta lahko kratkoročno podvržena hitrim spremembam tržnih razmer. V hitro razvijajočih segmentih, kot je umetna inteligenca, kjer se pojavljajo novi konkurenti z alternativnimi rešitvami, so potrebne skrbne analize in upoštevanje tveganj. Za dolgoročno uspešno vlaganje je ključnega pomena ohranjanje uravnoteženega pristopa in natančno spremljanje tržnih trendov v prihajajočih mesecih.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Melita Rajgelj Ozebek je prejemnica priznanja Artemida 2024 Združenja Manager

 

Foto: Borut Cvetko in Sandi Fišer, Mediaspeed

 

Melita Rajgelj Ozebek je mesto predsednice uprave družbe Generali Investments prevzela januarja 2023. Priznanje Artemida potrjuje njeno predanost delu v finančni industriji in njeno uspešno kariero.

Sočutje in zaupanje, odločnost in vztrajnost, odgovornost in trajnost je tistih šest vrednot, ki so skupne letošnjim prejemnicam priznanja Artemida. Ob podelitvi priznanja je Melita Rajgelj Ozebek izjavila: ” Priznanje Artemida je zame velika čast in potrditev, da se z zaupanjem vase, srčnostjo in vztrajnostjo premika meje in da je vsak izziv priložnost, ki ga je potrebno sprejeti brez strahu. Pogum in trdo delo sta nujna za končni uspeh.  Želim si, da bi tudi moja zgodba navdihnila še več mladih, da si bodo upali poseči po najvišjih ciljih.”

Boginja Artemida simbolizira poslovne voditeljice in voditelje na najvišjih položajih, saj se od njih pričakuje, da bodo z lokom in puščico nakazali pravo smer in skupne cilje za nove podvige ter preboje podjetij, hkrati pa s spoštovanjem uvodoma naštetih šestih vrednot krepili in spodbujali zaupanje med zaposlenimi, jih motivirali in spodbujali.

 

Foto: Borut Cvetko in Sandi Fišer, Mediaspeed

 

O Združenju Manager: Združenje Manager je osrednja slovenska organizacija, ki povezuje managerje, poslovne voditelje in strokovnjake za vodenje. Njegov cilj je spodbujanje odličnosti v vodenju, krepitev družbene odgovornosti in razvoj poslovne kulture v Sloveniji. Organizacija si prizadeva za gospodarski napredek ter za večjo zastopanost žensk in mladih na vodilnih položajih. Priznanje Artemida je eno od ključnih priznanj, ki ga združenje podeljuje kot priznanje izjemnim posameznicam za njihov prispevek k družbi in gospodarstvu.

 

 

Nagradna igra »Spoznaj človeški ribici in njun svet«

Sodelujete lahko tako, da:

  1. sledite profilu Levji delež na Instagramu ali Generali Investments na Facebooku,
  2. všečkate objavo nagradne igre in
  3. v komentarju označite prijatelja, s katerim bi obiskali Postojnsko jamo.

Nagradna igra bo traja od 15. januarja 2025 do 22. januarja 2025 do 23:59. Izžrebali bomo 30 nagrajencev, in sicer 20 nagrajencev, ki bodo sodelovali na Instagramu, in 10 nagrajencev, ki bodo sodelovali na Facebooku. Vsak nagrajenec bo prejel 2 vstopnici za ogled Postojnske jame.

Tule so objavljena PRAVILA IN POGOJI ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI.

Pridružite se nagradni igri – priložnost za raziskovanje čarobnega sveta človeških ribic čaka na vas!

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

SREČNO, ZDRAVO IN DONOSNO LETO 2025 VAM ŽELIMO!

 

Zadnja dva tedna so globalni kapitalski trgi preživeli brez večjih pretresov in tako še drugo leto zapored končali z nadpovprečno rastjo. V ospredju so bile ameriške tehnološke delnice, čeprav so praktično vsi trgi končali leto v zelenih številkah. A zopet je opazen velik ali pa kar gromozanski razkorak med 15 do 20 najhitreje rastočimi ameriškimi podjetji in preostankom sveta. Pred božičem smo sicer zabeležili  manjši upad, toda v tako donosnem letu je ta nekaj % upad bolj kot ne zanemarljiv.

Pričakujeta se samo dva reza obrestnih mer Fed

Fed je v svojem zadnjem srečanju v 2024 v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk in ob tem znižal napovedi za leto 2025, tako da se sedaj pričakujeta le še dva reza obrestnih mer. Inflacija ostaja višja od želja predvsem zaradi močnega storitvenega sektorja ter tudi močnega zaupanja potrošnikov, ki so v decembrskem razpoloženju veselo trošili. Na splošno ameriški potrošnik ostaja v dobri kondiciji, podobno tudi podjetja, in oboje daje vlagateljem zaupanje, da bo tudi leto 2025 dobro. Vseeno se je zaradi napovedi manj rezov obrestnih mer delniški trg v ZDA pred božičem odzval negativno, še posebej po tem, ko je predsednik Feda Jerome Powell poudaril, da bodo prihodnje odločitve odvisne od podatkov o trgu dela in inflaciji, ki naj bi bila do konca leta 2025 na 2,5 %, namesto na ciljnih 2 %. Vlagatelje še naprej skrbijo morebitne posledice trgovinskih tarif, ki jih bo predvidoma uvedla nova ameriška administracija, kar bi lahko dodatno obremenilo gospodarstvo. Powell ni želel neposredno povezati višjih napovedi inflacije z morebitnimi carinami, vendar je nakazal, da bodo ukrepi v prihodnosti verjetno vplivali na inflacijo. Obenem se bliža dan inavguracije, to je 20. januar, ko bo bolj jasno s kakšnim tempom bo Trump uvajal napovedane spremembe in tarife. Zato v prihajajočih tednih lahko pričakujemo povečano nihajnost kapitalskih trgov.

Evropskim trgom tudi konec leta ni prinesel večjega olajšanja

Vnovič, kot že večkrat letos, je razočaralo največje evropsko podjetje. Tokrat se je v tej vlogi znašel Novo Nordisk, ki je objavil nekoliko slabše rezultate od pričakovanih o hujšanju z novim zdravilom Cagrisema. Lahko sicer trdimo da med pričakovanimi 25 % in doseženimi 22 % ni velike razlike, a trg se s tem ni strinjal in podjetje je izgubili tretjino vrednosti oziroma skoraj 100 milijard evrov. To je že tretje veliko razočaranje in posledično močan upad vrednosti podjetja v 2024 v Evropi. Pred tem je ta neslavni dosežek uspel proizvajalcu luksuznih dobrin LVMH zaradi slabše prodaje na Kitajskem ter največjemu proizvajalcu strojev za izdelavo polprevodnikov nizozemskemu ASML zaradi zmanjšanja napovedi o prodaji navedenih strojev v letih 2025/26. Tudi to je eden izmed razlogov za velik zaostanek evropskih indeksov za ameriškimi v 2024. Ključen dogodek v Evropi se letos zdijo ameriške volitve, a kot vidimo na zadnjih francoskih in avstrijskih primerih, politična negotovost v Evropi narašča. To še dodatno zmanjšuje že tako šibko zaupanje vlagateljev, kar skupaj prinaša drsenje Evra, ki je takoj po odprtju trgov po novem letu upadel celo na 1,03 dolarja za evro. Vsekakor pariteta, ko bo razmerje en dolar za en evro, ni več daleč, še posebej če se začnejo uresničevati pričakovanja po več rezih obrestnih mer v Evropi v primerjavi z ZDA. Politične negotovosti ne mara nihče, zato so tudi obvezniški trgi odreagirali negativno in nemška 10-letna obveznica se je spustila na nivo 2,5 % donosa, medtem ko je podobna francoska obveznica zdrsnila na nivo 3,3 %. Razkorak med francosko in nemško obveznico je rekorden v zadnjih 20 letih, obenem pa je zahtevani donos na francosko obveznico višji od podobne grške obveznice, kar je bilo pred 10 leti, ko je divjala evropska finančna kriza in je Grčija praktično bankrotirala nekaj nepredstavljivega.

Zadnji dnevi so na trge v razvoju spet prinesli dodatno negotovost

Ameriško obrambno ministrstvo je na listo podjetij, ki sodelujejo s kitajsko vojsko uvrstilo tudi Tencent, eno največjih kitajskih tehnoloških podjetij in podjetje, ki ima skoraj 15 % utež v glavnem kitajskem indeksu MSCI China. Samo po sebi ta uvrstitev še ne pomeni nobene spremembe, a ta lista je vedno vodila v kasnejših korakih v sankcije in omejitve. Trg se je odzval negativno in delnica je izgubila dobrih 7 %. Tudi v prihodnjih dneh lahko pričakujemo povečano volatilnost na kitajskem trgu, saj se bliža dan prisege Trumpa, obenem pa se nadaljujejo relativno slabi makroekonomski podatki. Tudi indijski trg je v blagi korekciji, vzroke za to pa lahko iščemo v nekoliko višji inflaciji od pričakovanj ter malenkost slabših makroekonomskih podatkih, čeprav so indijske gospodarske številke na kazalcih, ki jim jih zavida ves preostali svet. Bolj verjetno je, da se nadaljuje predah po močni rasti indijskih delnic v zadnjih treh letih.

Leto 2025 po naših pričakovanjih prinaša bolj umirjene a še naprej pozitivne donose. Pozornost ostaja usmerjena na ameriške tehnološke velikane in ameriške delnice na splošno. Ekonomsko okolje ostaja najbolj vzpodbudno v ZDA, medtem ko se Evropa bori s politično negotovostjo ter slabimi gospodarskimi kazalci. Megatrendi ostajajo glavna ekonomska sila, ki tudi v 2025 prinaša glavnino rasti. Megatrendi se prepletajo čez več panog in regij, zato tudi 2025 prinaša zelo različne donose med posameznimi na videz podobnimi podjetji tako znotraj panoge oziroma regije. Ključen tako ostaja aktiven pristop k vlaganju.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Kaj je strošek in kaj je investicija?

Razlika med finančnim stroškom in finančno investicijo

Strošek ali investicija – v čem je razlika?

Strošek je izdatek, ki ne prinaša dolgoročne koristi ali neposrednega finančnega donosa. To je običajno potrošnja, ki zadostuje trenutnim potrebam ali željam. Na primer: nakup novega pametnega telefona, smučarske opreme ali luksuznega avtomobila. Čeprav lahko ti predmeti izboljšajo kakovost našega življenja, je njihova vrednost pogosto podvržena hitri depreciaciji, torej izgubi nakupne vrednosti. Strošek ne prispeva k rasti vašega premoženja.

Investicija, nasprotno, pomeni zavestno usmeritev denarja v projekt oziroma naložbo z namenom doseganja donosov v prihodnosti. Po definiciji predstavlja odločitev, da bomo danes porabili sredstva z namenom, da bi ustvarili večjo vrednost v prihodnosti. Klasični primeri investicij so nakup delnic, naložbenih nepremičnin, obveznic ali vlaganje v vzajemne sklade. Tudi nakup avta je lahko investicija, če je kupljen avto osnovno sredstvo, ki bo prispevalo k ustvarjanju dohodkov, na primer: izvajanje storitev prevoza hrane. 

Da bi lažje razumeli razliko, si poglejmo dve konkretni situaciji:

  1. Nakup vrtne lope ali smučarske opreme: Obe pridobitvi imata jasno korist. Vrtna lopa omogoča lažjo in bolj organizirano obdelovanje vrta, smučarska oprema pa uživanje v zimskih športih. Toda njuna vrednost bo sčasoma upadla. Ko bi čez pet let smučarsko opremo prodali, bi za njo iztržili veliko manj, kot smo plačali ob nakupu. To je klasičen primer stroška.
  2. Nakup delnic na dolgi rok: Denar, vložen v kakovostno upravljane vzajemne sklade ali druge naložbe, se z leti eksponentno zvišuje. Če na primer investirate 10.000 € v sklad z letno povprečno donosnostjo 8 %, bi vaš vložek po desetih letih dosegel 21.589 €. To je bistvo investicije – vaš denar raste in dela za vas. 

Odkrijte vzajemne sklade

Napačne predstave o investicijah

Nakup luksuznega avtomobila, nakita ali dizajnerskih oblačil veliko posameznikov zmotno razume kot investicijo, vendar pa v realnosti taki predmeti vrednost izgubijo že takoj po nakupu. Avtomobil, na primer, lahko v treh letih izgubi več kot tretjino svoje prvotne vrednosti. Tudi nakit ali nekatere umetnine, ki se jih uvršča med naložbe, zahtevajo specifičen trg in ustrezne kupce, kar je pogosto dolgotrajen in nepredvidljiv proces – prava tržna vrednost vsakega predmeta je konec koncev samo in zgolj takšna, kot je nekdo zanj pripravljen plačati. 

Torej, kaj je investicija?

Nasprotno pa naložbe, kot so delnice, nepremičnine ali vzajemni skladi, prinašajo pozitivne dolgoročne donose. Predstavljajte si naslednji primer:

  • Namesto da bi kupili avtomobil v vrednosti 30.000 €, ta znesek investirate v delniške vzajemne sklade z letno donosnostjo  8 %. Po petih letih bi vaša naložba narasla na 44.080 €. Po nakupu avtomobila primerljive vrednosti, bi obdržali skoraj polovico glavnice oziroma vrednosti avtomobila. To je ključna prednost investicij – ne gre zgolj za porabo, temveč za ustvarjanje dolgoročne vrednosti.

Zakaj investirati?

Investiranje je ključ do finančne stabilnosti in neodvisnosti. Omogoča vam zaščito premoženja pred inflacijo, ki znižuje kupno moč denarja, hkrati pa gradi varnostno mrežo za prihodnost. Namesto da sredstva preprosto hranite na računu ali jih porabite za predmete, katerih vrednost upada, lahko s premišljenim investiranjem omogočite, da vaš denar dela za vas.

Investiran denar pridobiva na vrednosti

Vzajemni skladi so idealna izbira za tiste, ki želijo investirati, a nimajo dovolj znanja ali časa za spremljanje posameznih delnic. S strokovnim upravljanjem in razpršenostjo tveganj predstavljajo enostavno in učinkovito pot do dolgoročnega plemenitenja premoženja.

Odkrijte vzajemne sklade

 

Pogosta vprašanja in odgovori

Kaj je investicija in kaj je strošek?
Strošek ne prinaša dolgoročnega donosa in takoj po nakupu začne izgubljati vrednost, medtem ko investicija pomeni zavestno odločitev za plemenitenje premoženja ali ustvarjanje prihodkov.

Kaj je investicija?
Investicija je zavestna odločitev za usmeritev finančnih sredstev v določen projekt ali naložbo z namenom ustvarjanja donosov v prihodnosti. To pomeni, da danes porabimo denar z jasnim ciljem povečati njegovo vrednost v bodoče. 

Ali je nakup luksuznega avtomobila investicija?
Večina avtomobilov hitro izgublja vrednost, kar jih uvršča med stroške. Izjema so redki kolekcionarski avtomobili, katerih vrednost lahko raste, ter nakup avtomobila za namen opravljanja pridobitne dejavnosti npr. prevoz hrane. 

Kako začeti z investiranjem?
Eden izmed najprimernejših načinov za začetek investiranja so vzajemni skladi. Sredstva, ki jih vlagatelji vložijo upravljajo za to usposobljeni upravitelji, ki natančno spremljajo trge. Vzajemni skladi tudi manjšim vlagateljem omogočajo dostop do širokega nabora naložb, vključno z delnicami, obveznicami in drugimi finančnimi instrumenti, kar zagotavlja razpršenost in zmanjšuje tveganje. Poleg tega vlagateljem prihranijo čas in trud, saj za uspešno investiranje ni potrebno poglobljeno poznavanje trgov in vsakodnevno spremljanje dogajanja. 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Večina torte že pojedene v letu 2024, leto 2025 bo prineslo nove zmagovalce

Še dva tedna nas loči do konca zelo donosnega leta 2024. Enega najboljših v tem tisočletju. Pretekli teden je tehnološki indeks Nasdaq, na krilih delnic povezanih z AI trendi, prebil mejo 20.000 točk in je letos prinesel že več kot 36 % rast v evrih. A na splošno gledano so ameriške delnice zastopane v indeksu S&P 500 pretekli teden ostale več ali manj nespremenjene. Ta teden nas čaka zadnje zasedanje Fed v tem letu in obrestne mere se bodo po napovedih znižale za 0,25 odstotne točke. Obenem trg pričakuje še dva reza v naslednjem letu, medtem ko ECB napoveduje močnejše znižanje obrestnih mer, saj je gospodarski položaj v Evropi precej slabši kot v ZDA. Tudi inflacijski podatki za november, letna inflacija ostaja pri 3,3 %, so bili v skladu  s pričakovanji kar vlagateljem daje upanje v nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Vzpodbudno je močno umirjanje rasti cen najemnin, ki so novembra zrastle najmanj od leta 2021. Sliko je nekoliko skazila le informacija o nadpovprečnem skoku cen pri proizvajalcih, a zaenkrat en podatek še ne nakazuje spremembe trenda, bo pa v prihodnje potrebno biti pozoren na to, kaj se dogaja s cenami v proizvodnem delu gospodarstva, saj je ravno ta del ekonomije najmočneje prispeval k ohlajanju inflacije v zadnjem letu. Na delniškem trgu so v ospredju ostale tehnološke delnice, povezane s tehnološkimi trendi, predvsem umetno inteligenco in polprevodniki. Broadcom, eden največjih proizvajalcev čipov je v petek po dobrih rezultatih pridobil skoraj 25 % in na trgu presegel vrednotenje 1000 milijard dolarjev. Nekatere tehnološke delnice se v tem okolju optimizma zdijo zelo bogato ovrednotene, saj bo njihovo poslovanje moralo rasti z visokimi stopnjami kar precej let. Zato se nam na tej točki zdi, da marsikatera delnica nima več prostora za rast v letu 2025. Večina torte se zdi že pojedena v letu 2024 in leto 2025 bo vsaj deloma prineslo nove zmagovalce.

ECB je znižala obrestno mero za 0,25 odstotne točke

Evropski trgi so pretekli teden končali v rdečih številkah, a premiki so bili relativno majhni. ECB je znižala obrestno mero za 0,25 odstotne točke in hkrati napovedala dodatne reze v 2025. Gospodarski položaj predvsem v Nemčiji se slabša. Pretekli teden so cene energije zopet močno poskočile, saj je bilo premalo sonca in vetra. To kaže na srčiko nemških in s tem evropskih težav, predrago energijo in zgrešen zeleni prehod. Vlagatelji upamo, da lahko prihajajoče nemške volitve konec februarja prenesejo preobrat in vnovičen zagon nukleark, a to se zdi vse bolj oddaljen cilj. Nemška politika ostaja nenaklonjena tudi dodatnemu zadolževanju, ki bi bil namenjen izboljšanju infrastrukture, obrambi in gospodarski revitalizaciji, zaradi česar gospodarski inštituti za naslednjo leto napovedujejo stagnacijo oziroma minimalno gospodarsko rast v Nemčiji, s tem pa tudi Evropi. Razkorak med ameriškimi in evropskimi delnicami se bo očitno nadaljeval.

V Indijo se po jesenski korekciji tečajev vrača optimizem

Trgi v razvoju, predvsem Indija in Kitajska sta pretekli teden končali v zelenih številkah, a predvsem Kitajska zaradi »prevelikih« pričakovanj o dodatnem stimulusu, za katerega se zdi, da vsaj še nekaj časa ne bo. Podatki o prodaji na drobno so slabi, saj je rast slednje vse manjša. To kaže, da zaupanje potrošnikov ne okreva in da dosedanji stimulus ni imel velikega učinka na zasebno potrošnjo, ki pa bo ključna komponenta rasti, če Trump in ZDA uvedejo visoke carine na kitajsko blago. V Indijo se po jesenski korekciji tečajev vrača optimizem, saj so gospodarski podatki dobri, obenem pa del vlagateljev zaradi razočaranja nad kitajskim odzivom na gospodarsko krizo iz kitajskih delnic vrača nazaj v indijske.

Evro trenutno ostaja stabilen

Evro trenutno ostaja stabilen na nivoju okoli 1,05 dolarja za evro in premike bi lahko videli šele po novem letu. Cene nafte so relativno stabilne že vse od sredine oktobra dalje in se gibljejo okoli 70 dolarjev, a zdi se da trend sili navzdol, saj črpanje ostaja stabilno, obenem pa poraba zaradi upočasnjevanja rasti pada in leto 2025 bi lahko prinesle večje presežke in s tem pritisk na ceno surove nafte.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gospodarska aktivnost v ZDA ostaja močna, a Evropa in Kitajska se spopadata s upočasnjeno rastjo oziroma stagnacijo. Zaradi nove ameriške administracije obema regijama grozijo višje carine za trgovanje z ZDA in posledično nadaljnje slabšanje gospodarskega položaja. Po zaslugi močne Amerike in njenega  gospodarstva svetovno gospodarstvo še naprej raste. Borzna rast je v zadnjem letu povišala vrednotenja tehnološkim delnicam ter delnice povezanimi z vročimi megatrendi, kot je umetna inteligenca. Te ostajajo privlačna izbira za vlagatelje zaradi hitre rasti poslovanja, a vrednotenja vključujejo optimističen pogled v prihodost. Obdobje po volitvah je zgodovinsko gledano eno boljših za vlagatelje, a previdnost ni odveč, saj se nova Trumpova administracija šele postavlja in lahko pride do večjih presenečenj, ki lahko negativno vplivajo na trge. Nova administracija predstavlja optimizem za trge zaradi pričakovanega znižanja davkov, deregulacije in drugih vlagateljem prijaznih ukrepov. Vlagatelj se mora ob tem zavedati, da vsi ukrepi morda ne bodo uvedeni v polni meri, ter da so vrednotenja zgodovinsko gledano visoka, predvsem v tehnološkem sektorju. Med megatrendi tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna dejavnika. Zdravilo za debelost širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank so privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

Trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Kitajske delnice zaenkrat niso uspele postaviti temeljev za dolgoročno bolj vzdržne pozitivne trende rasti. Nasprotno, zopet počasi izgubljajo vrednost. A zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. V Indiji se zdi, da smo v obdobju konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj hitra. Taka obdobja predstavljajo priložnost za vstop za zamudnike. Zato sklad Indija kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Delniški trgi v zaključku leta ne popuščajo

Tudi v zaključku leta delniški trgi ne popuščajo. Najbolj spremljani globalni, ameriški in celo nekateri evropski borzni indeksi, so pretekli teden dosegali nove rekorde, pri čemer so teden zaznamovale precejšnje razlike v donosih med posameznimi segmenti trga. Vodile so delnice iz sektorja tehnologije, komunikacijskih storitev in ne-nujne potrošnje, negativno pa so izstopale tako imenovane vrednostne delnice iz sektorjev energije, materialov in komunalnih storitev.

Ameriški trgi dela ostaja v dobri kondiciji

Med svežimi makroekonomskimi podatki v ZDA je bilo pod drobnogledom poročilo s trga dela. Število novo ustvarjenih delovnih mest se je novembra zvišalo nad 200 tisoč, občutno nad napovedmi ekonomistov in povprečjem zadnjih šestih mesecev. Še zlasti je razlika očitna v primerjavi s preteklim mesecem, ko je ameriško gospodarstvo ustvarilo občutno manj kot 50 tisoč novih delovnih mest. Veliko boljši novembrski podatki so prišli kot potrditev, da oktobrskih podatkov s trga dela ni poslabšalo ohlajanje gospodarstva, temveč enkratni dejavniki, predvsem zelo aktivna sezona hurikanov in stavka v Boeingu. Splošno gledano ameriški trg dela ostaja v zelo dobri kondiciji.

Tretji zaporedni rez obrestnih mer Fed se zdi najbolj verjeten scenarij

Poleg novembrskega indeksa cen CPI, ki bo objavljen ta teden, so bili pretekli teden objavljeni podatki s trga dela med zadnjimi pomembnimi makroekonomskimi objavami pred zasedanjem ameriške centralne banke, ki bo potekalo med 17. in 18. decembrom. Kljub temu, da je ameriško gospodarstvo novembra ustvarilo več novih delovnih mest od napovedi, inflacija pa je obtičala nekoliko nad ciljnimi vrednostmi, se trenutno zdi tretji zaporedni 0,25 % rez obrestnih mer na decembrskem zasedanju Fed najbolj verjeten scenarij.

Tudi v preteklem tednu ni šlo brez geopolitičnih vznemirjenj

Medtem, ko stalni in izbruhi novih konfliktov na Bližnjem vzhodu ter v Ukrajini praktično ne vplivajo več na finančne trge, sta vlagatelje in javnost pretekli teden presenetili uvedba vojnega stanja v Južni Koreji ter padec močne vlade v Franciji. Stopnjevanje že več mesecev trajajoče politične paralize je na francoskih trgih pustilo posledice. Osrednji francoski borzni indeks CAC 40 močno zaostaja za donosi širših evropskih borznih indeksov, razkorak med zahtevanimi donosi na francoske državne obveznice in primerljive nemške obveznice, je bil na začetku decembra največji v zadnjih 10 letih in se je približal nivoju Grčije. Razglasitev vojnega stanja v Južni Koreji, ki je 13. največje svetovno gospodarstvo, ni pustilo večjih posledic na globalnih borzah, medtem pa je južnokorejski indeks Kospi pretekli teden izgubil okrog 5 %.

Kitajske delnice so pridobivale

Kitajske delnice so na podlagi pričakovanj o predstavitvi dodatnih stimulativnih ukrepov pridobivale. Malenkost boljšo sliko kitajskega gospodarstva, v primerjavi s preteklimi meseci, kažejo podatki indeksa nabavnih managerjev PMI, ki so bili drugi mesec zapored v območju rasti, torej nad 50. Na drugi strani pa kakršnegakoli bolj vzdržnega okrevanja zaenkrat ne kažejo podatki s kitajskega trga nepremičnin.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gospodarska aktivnost v ZDA ostaja močna, medtem ko se Evropa in Kitajska spopadata s upočasnjeno rastjo oziroma stagnacijo. Zaradi nove ameriške administracije obema regijama grozijo višje carine za trgovanje z ZDA in posledično nadaljnje slabšanje gospodarskega položaja. Po zaslugi močne Amerike in njenega  gospodarstva svetovno gospodarstvo še naprej raste. Borzna rast je v zadnjem letu povišala vrednotenja tehnološkim delnicam ter delnice povezanimi z vročimi megatrendi, kot je umetna inteligenca. Te ostajajo privlačna izbira za vlagatelje zaradi hitre rasti poslovanja. Obdobje po volitvah je zgodovinsko gledano eno boljših za vlagatelje, a previdnost vseeno ni odveč, saj se nova Trumpova administracija šele postavlja in prihaja do večjih presenečenj, ki se lahko bodo, ali pa tudi ne, uresničile. Vseeno nova administracija predstavlja optimizem za trge zaradi pričakovanega znižanja davkov, deregulacije in drugih vlagateljem prijaznih ukrepov. Vlagatelj se mora ob tem zavedati, da lahko vsi ukrepi ne bodo uvedeni v polni meri, ter da so vrednotenja zgodovinsko gledano nadpovprečna oziroma visoka, predvsem v tehnološkem sektorju. Med megatrendi tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna dejavnika. Zdravilo za debelost širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg še naprej ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank so privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

Trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Kitajske delnice zaenkrat niso uspele postaviti temeljev za dolgoročno bolj vzdržne pozitivne trende rasti. Nasprotno, zopet počasi drsijo proti poletnemu dnu. A zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. V Indiji se zdi, da smo v obdobju konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj hitra. A taka obdobja predstavljajo priložnost za vstop za zamudnike. Zato sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Zmanjšal se je velik razkorak med letošnjo donosnostjo tehnoloških delnic in preostankom trga 

Medtem ko je indeks S&P 500 najvišjo vrednost prejšnjega bikovskega trenda dosegel že decembra lani, v letošnjem letu pa vztrajno postavljal nove mejnike, se je indeks delnic z manjšo tržno kapitalizacijo Russell 2000 šele prejšnji teden prvič dotaknil vrednosti iz novembra 2021. Kljub siloviti rasti glavnih indeksov pa vrednotenja na marsikaterem segmentu trga ostajajo zmerna. V zadnjih tednih so se zlasti dobro odrezale delnice iz sektorja ne-nujne oziroma široke potrošnje, financ in energetike. Na drugi strani so delnice iz t.i. skupine izjemnih sedem (Apple, Amazon, Alphabet, Microsoft, Meta, Nvidia in Tesla) z izjemo zadnje, zaostajale za donosi preostanka ameriškega delniškega trga.

Trump napovedal, da namerava po inavguraciji uvesti carine na uvoz iz Mehike in Kanade ter dodatne carine na uvoz iz Kitajske

Trump je pretekli teden na svojem družbenem omrežju Truth Social napovedal, da namerava hitro po inavguraciji 20. januarja uvesti 25 % carine na uvoz iz Mehike in Kanade ter dodatne 10 % carine na uvoz iz Kitajske. Negativno so reagirale predvsem delnice iz sektorjev, ki so močni uvozniki v obe sosedi kot na primer ameriški proizvajalci avtomobilov. Širši trg je novice prenesel brez večjih prask. Sta pa zdrsnila kanadski dolar in mehiški peso. Podobno kot v prvem Trumpovem mandatu lahko tudi v naslednjih štirih letih pričakujemo, da bodo tovrstne nenapovedane objave na družbenih omrežjih in neposredne izjave ameriškega predsednika pogosto močno popestrile dogajanje na borzah.

Objavljeni so bili sveži podatki o inflaciji

Vlagatelji na evropske trge so bili pozorni na sveže podatke o inflaciji, ki je bila novembra pri 2,3 % znova nekoliko povišana, kar pa je bilo zaradi sezonskih vplivov in nižje primerjalne osnove pričakovano. Jedrna inflacija v evrskem območju ostaja pri 2,7 %. Inflacija se je stabilizirala dovolj, da bodo, ob slabih makroekonomskih podatkih v Franciji in Nemčiji, pri evropski centralni banki na decembrskem zasedanju znova znižali nivo ključnih obrestnih mer. Vprašanje ostaja ali za standardnih 0,25 % ali pa bodo pri ECB skušali gospodarstvo stimulirati z agresivnejšim 0,5 % rezom, kar pa bi stopnjevalo pritisk na evro, ki je blizu pariteti z ameriškim dolarjem.

Kitajski indeksi so pretekli teden nekoliko pridobili

Kitajski indeksi so pretekli teden nekoliko pridobili, saj so pričakovanja o dodatnem stimulusu kitajske vlade odtehtala zaskrbljenost glede uvedbe tarif iz strani ZDA. Višje tarife so že dodobra vračunane v vrednotenja kitajskih delnic, zato ne predstavljajo več tako velike grožnje za kitajski delniški trg. A slednji postaja vse bolj odvisen od pričakovanj o stimulusu, ki pa je lahko, kot kaže letošnjo dogajanje, zelo izmuzljivo bitje.

Napovedi za indijsko gospodarstvo in borze ostajajo optimistične

Po strmi rasti v prvi polovici letošnjega leta so indijski borzni indeksi v zadnjih tednih izgubljali. Poleg unovčevanja dobičkov in malenkost nižje gospodarske rasti v tretjem četrtletju (5,4 % na letni ravni), so k ohlajanju optimizma pridodale obtožbe proti Adani Group, eni izmed največjih in najvplivnejših indijskih korporacij, ki jo vodi Gautam Adani. Obtožbe, ki so jih sprožili preiskovalni novinarji in opozicijske stranke, vključujejo sum korupcije, manipulacijo cen delnic ter zavajajoče razkritje podatkov o finančnem stanju podjetij v skupini. Adani Group, ki deluje na številnih področjih, vključno z energetiko, logistiko, pristanišči in infrastrukturo, je zelo pomembna gonilna sila indijskega gospodarskega razvoja. Razvpiti Gautam Adani, nekoč najbogatejši človek v Aziji, je bil močno povezan tudi z indijsko vlado. Kljub vsemu pa napovedi v povezavi z indijskim gospodarstvom in borzami ostajajo optimistične, saj bo Indija ostala eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, podprto z močno domačo porabo, hitro urbanizacijo, ugodno demografsko sliko in rastočim srednjim razredom. Vse to v vse večji meri privablja velike tuje naložbe, zlasti v sektorje, kot so tehnologija, proizvodnja in infrastruktura.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gospodarska aktivnost v ZDA ostaja močna, medtem ko se Evropa in Kitajska spopadata s upočasnjeno rastjo oziroma stagnacijo. Zaradi nove ameriške administracije obema regijama grozijo višje carine za trgovanje z ZDA in posledično nadaljnje slabšanje gospodarskega položaja. Po zaslugi močne Amerike in njenega  gospodarstva svetovno gospodarstvo še naprej raste. Borzna rast je v zadnjem letu povišala vrednotenja tehnološkim delnicam ter delnice povezanimi z vročimi megatrendi, kot je umetna inteligenca. Te ostajajo privlačna izbira za vlagatelje zaradi hitre rasti poslovanja. Obdobje po volitvah je zgodovinsko gledano eno boljših za vlagatelje, a previdnost vseeno ni odveč, saj se nova Trumpova administracija šele postavlja in prihaja do večjih presenečenj, ki se lahko bodo, ali pa tudi ne, uresničile. Vseeno nova administracija predstavlja optimizem za trge zaradi pričakovanega znižanja davkov, deregulacije in drugih vlagateljem prijaznih ukrepov. Vlagatelj se mora ob tem zavedati, da lahko vsi ukrepi ne bodo uvedeni v polni meri, ter da so vrednotenja zgodovinsko gledano nadpovprečna oziroma visoka, predvsem v tehnološkem sektorju. Med megatrendi tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna dejavnika. Zdravilo za debelost širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg še naprej ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank so privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

Trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Kitajske delnice zaenkrat niso uspele postaviti temeljev za dolgoročno bolj vzdržne pozitivne trende rasti. Nasprotno, zopet počasi drsijo proti poletnemu dnu. A zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. V Indiji se zdi, da smo v obdobju konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj hitra. A taka obdobja predstavljajo priložnost za vstop za zamudnike. Zato sklad Indija kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

 

 

Obrestne mere: Kaj so in kako vplivajo na varčevalce in vlagatelje

Rast obrestnih mer

Kaj so obrestne mere?

Obrestno mero si lahko zelo enostavno predstavljamo kot ceno denarja. Če si denar izposodite – recimo za nakup hiše, avtomobila ali kakšen drug večji nakup – boste za to plačali obresti, torej določeno vsoto, ki presega znesek izposojene vsote. Na drugi stran bodo banke za to, da denar hranite pri njih, obresti dodale na vaš račun. Obrestne mere torej delujejo v obe smeri: pri posojilih so strošek, pri varčevanju pa zaslužek. Lahko jih ločimo na dve osnovni vrsti: 

  • Obrestne mere na kredite: določajo, koliko dodatnega denarja bo moral posameznik ali podjetje plačati za izposojeno vsoto. To velja za vse vrste posojil – hipotekarne kredite, potrošniške kredite in posojila podjetjem. Višja kot je obrestna mera, dražje je izposojanje denarja.
  • Obrestne mere na depozite: predstavljajo zaslužek vlagateljev ali varčevalcev, ki svoj denar zaupajo banki v obliki depozitov. Višje kot so obrestne mere, večji je zaslužek, ki ga posameznik prejme za hranjenje svojega denarja pri banki.   

Kako se določa nivo obrestnih mer?

Obrestne mere, tako depozitne kot na kredite, so tesno povezane s politiko centralnih bank, ki obrestne mere določajo z namenom usmerjanja gospodarstva. V evrskem območju, in posledično tudi Sloveniji, to nalogo opravlja Evropska centralna banka (ECB), ki s svojimi odločitvami o višini ključnih obrestnih mer vpliva na vse ostale obrestne mere v evrskem območju. Ko ECB zviša obrestno mero, to pomeni, da bodo tudi obrestne mere na posojila in depozite višje, ko jo zniža, pa obratno.

Centralne banke tako prek obrestnih mer upravljajo denarno politiko in s tem vplivajo na inflacijo, gospodarsko rast in stabilnost finančnega sistema. Referenčna evrska obrestna mera se je od nastanka evra leta 1999 do danes gibala v območju med 0 % in 4,75 %.V obdobju po epidemiji Covid-19 smo bili denimo priča dvigovanju obrestnih mer, kar je bil odziv centralnih bank na visoko inflacijo, ki se je pojavila po pandemiji in energetski krizi. Višje obrestne mere podražijo kredite in posredno zmanjšajo potrošnjo ter investicije, kar ohladi gospodarsko aktivnost in umiri rast cen.

Na drugi strani je ECB v obdobju po evropski dolžniški krizi sprejela vrsto stimulativnih ukrepov s ciljem oživitve gospodarske rasti. ECB je takrat ključne obrestne mere znižala na zgodovinsko nizke ravni okrog 0 % in uvedla nekatere druge ukrepe kot na primer kvantitativno sproščanje. Vse to s ciljem povečati likvidnost v finančnem sistemu, znižati stroške zadolževanja in s tem obuditi gospodarsko rast in inflacijo, ki je bila v tistem obdobju bistveno pod ciljno vrednostjo.

Učinek zvišanja in znižanja obrestnih mer

Depoziti in obrestne mere – koliko lahko zaslužite?

Depoziti so najpogostejša oblika varčevanja med slovenskimi varčevalci, ki si želijo stabilne in varne donose, njihova donosnost je namreč v veliki meri odvisna od aktualne višine ključnih obrestnih mer, katerim komercialne banke prištejejo še stroške poslovanja, stroške povezane z tveganjem ne-vračila in svojo maržo.

Predpostavimo, da banka ponuja 2-odstotno obrestno mero na enoletni vezan depozit. Če vlagatelj na račun položi 10.000 €, bo po enem letu prejel 200 € obresti, kar pomeni, da bo imel skupno 10.200 €. Če isti vlagatelj denar na depozitu veže za pet let, bo pri enaki obrestni meri po petih letih zaslužil 1.041 € (skupni znesek z glavnico = 11.041 €), po desetih letih pa 2.190 € (skupni znesek = 12.190 €).

Pomembno je izpostaviti, da banke tovrstne obrestne mere nudijo na vezane depozite, pri katerih varčevalec do sredstev lahko dostopa šele po izteku dogovorjenega obdobja, v nasprotnem primeru banka zaračuna stroške za predčasno prekinitev depozita. Donosnost depozitov torej zaostaja za povprečnimi donosi večine bolj dinamičnih in nihajnih naložb kot so na primer delnice in obveznice.

Depoziti naj bodo zgolj kratkoročna rešitev

Depoziti so primerni predvsem za vlagatelje, ki želijo imeti sredstva na dosegu roke in hkrati prejeti nekaj donosa z zanemarljivo nizkim tveganjem. A priporočljivo je, da posamezniki v depozitih ne držijo preveč prihrankov, temveč zgolj znesek, ki predstavlja varnostno mrežo za morebitne nepričakovane dogodke, kot so izguba službe ali nepredvideni večji izdatki. Znesek, ki to presega, ustvarja oportunitetni strošek. Poleg tega stopnja inflacije na dolgi rok pogosto presega donosnost depozitov. To pomeni, da se v depozitih ustvarja realna izguba, saj se vrednost denarja znižuje. Več o tem, kako razporediti prihranke v različnih naložbenih razredih si lahko preberete v prispevku na temo osebnih financ. 

Prihranke, ki presegajo to varnostno mrežo in jih ne boste potrebovali v bližnji prihodnosti, pa je smiselno preusmeriti v bolj donosne naložbe, ki vlagateljem omogočijo višjo rast vrednosti premoženja. Ena izmed takih možnosti so vzajemni skladi, ki vlagateljem omogočajo dostop do globalnega trga delnic in obveznic. Zgodovinski donosi globalnih delniških trgov v povprečju znašajo med 7 % in 9 % letno, kar s pomočjo obrestno obrestnega računa na dolgi rok pomeni neprimerljivo večjo vrednost privarčevanih sredstev.  

Spodaj je prikazana primerjava gibanja naložbe v višini 10.000 EUR za obdobje 1,5 in 10 let ob predpostavki 2 % donosa depozita ter 7 % in 9 % donosa delnic. Medtem, ko se razlike na kratek rok ne zdijo zelo velike, se z leti razkorak močno povečuje. Znesek v delnicah po 10 letih ob konservativni predpostavki (7 %) naraste na 19.672 EUR, ob bolj optimistični predpostavki (9 %) pa več kot podvoji na 23.674 EUR. Na drugi strani vrednost denarja v depozitu ob 2 % donosu po 10 letih znaša 12.190 EUR.

Rast obrestnih mer na dolgi rok

 

PRIJAVA NA POSVET

Pogosta vprašanja in odgovori

Kaj je obrestna mera in kako vpliva na moje finance?
Obrestna mera je cena denarja. Če si denar izposodite, boste morali vrniti več, kot ste si izposodili, kar predstavlja obresti. Po drugi strani, če denar varčujete na banki, boste obresti zaslužili.

Kako se določajo obrestne mere?
Referenčne obrestne mere določajo centralne banke, kot je Evropska centralna banka (ECB), z namenom usmerjanja gospodarske politike. Ključne obrestne mere služijo kot referenčna točka, na podlagi katere komercialne banke prilagajajo svoje obrestne mere za kredite in depozite, ki jih ponudijo svojim komitentom.

Zakaj so obrestne mere tako pomembne za gospodarstvo?
Obrestne mere določajo stroške zadolževanja in donose pri varčevanju, kar posredno vpliva na potrošnjo in investicije. Zviševanje obrestnih mer lahko ohladi gospodarstvo in znižuje inflacijo, na drugi strani zniževanje stimulira gospodarsko rast.

Ali so depoziti vedno najboljša oblika varčevanja?
Depoziti so varna in likvidna oblika varčevanja, vendar njihova povprečna donosnost zaostaja za naložbami, kot so delnice ali vzajemni skladi. Depoziti zato niso optimalna naložba za dolgoročne vlagatelje.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Ameriška podjetja v očeh vlagateljev dominirajo v svetu

Prevladujoč pozitiven sentiment v veliki meri sloni na dobrih gospodarskih podatkih v ZDA in prepričanju, da bo Trumpova stimulativno naravnana politika, kljub nepredvidljivosti, ugodno vplivala na rast ameriškega gospodarstva in s tem delnic. Te predstavljajo že okrog 70 % globalnega delniškega indeksa ter bolj ali manj lastnoročno vodijo rast globalnih delnic v drugi polovici letošnjega leta. Tak odstotek smo nazadnje videli v 70-ih letih, pred prvim naftnim šokom, ko je ameriško gospodarstvo izstopalo po svoji rasti, držav kot so Kitajska in Indija pa še ni bilo na svetovnem zemljevidu delniški trgov. To je dokaz, da ameriška podjetja, v očeh vlagateljev, dominirajo v svetu.

Četrtletni rezultati podjetij so bili v središču pozornosti vlagateljev v ZDA

Ob izostanku objav pomembnejših makroekonomskih podatkov, so bili v središču pozornosti vlagateljev v ZDA četrtletni poslovni rezultati podjetij in dopolnjevanje zadnjih delčkov v mozaiku Trumpove ekipe. Z zanimanjem smo spremljali predvsem nominacijo za finančnega ministra, kjer se je Trump odločil za starega znanca Wall Streeta, Scotta Bessenta. Trgi so nominacijo pozdravili, saj Bessent velja za pragmatičnega in sposobnega upravljavca hedge skladov, ki se bo zavzemal za nižje davke in deregulacijo, obenem pa ne bo zanemarjal vzdržnosti javnih financ oziroma dolga. Kot smo v zadnjem letu že navajeni, je sezona objav četrtletnih rezultatov vrhunec dosegla z objavo Nvidie. Podjetje, ki je postalo sinonim za razmah umetne inteligence in je iz trona največjega podjetja po tržni kapitalizaciji izrinilo Apple, še naprej raste po izjemnih stopnjah, a vendarle nekoliko nižjih kot v prejšnjih četrtletjih. Prihodki so se v tretjem četrtletju na letni ravni povečali za 90 %, bruto marža pa se je ustalila pri okrog 75 %. Podatki kažejo na to, da se potencial spektakularnih stopenj rasti, počasi le izčrpava, kar pa je v skladu s pričakovanji. Zato so tudi napovedi vodilnih pri podjetju za naslednja četrtletja nekoliko bolj zmerna. Cena delnic Nvidie po objavi ni beležila večjih premikov in so slabih 190 % višje kot na začetku letošnjega leta.

Bo ECB na decembrskem zasedanju gospodarstvo skušala prebuditi z »velikim« rezom obrestnih mer

Novo razočaranje so prinesli sveži podatki indeksov nabavnih menedžerjev v Evropi. Kombiniran indeks je novembra upadel na 48,1. Medtem, ko indeks, ki meri aktivnost v predelovalnih dejavnostih v negativnem območju vztraja že dlje časa, so celotno sliko v preteklih mesecih izboljševali podatki iz storitev. A tokrat je bil tudi pri storitvah zabeležen strm upad. Znova so bili podatki zaskrbljujoči v največjih dveh gospodarstvih, Nemčiji in Franciji. Ob zadnjih podatkih so vse glasnejša ugibanja, ali bodo pri evropski centralni banki na decembrskem zasedanju gospodarstvo skušali prebuditi z »velikim« rezom obrestnih mer. Znižanje obrestne mere za 0,5-odstotne točke, stopnjuje pritisk na evro. Ta je v preteklem tednu močno izgubljal. Evropski vlagatelji lahko ob gospodarskih težavah na stari celini in drsenju evra manjšo uteho iščemo v tem, da je padec domače valute v primerjavi z dolarjem še okrepil že tako visoke donose v ameriške delnice in obveznice. Od ameriških volitev (5. novembra) do konca preteklega tedna je denimo ameriški S&P 500, gledano v dolarjih, pridobil 3,5 %. V istem obdobju je evro upadel iz 1,09 na 1,04 ameriškega dolarja kar pomeni, da so vlagatelji v ameriški S&P 500, ki prihajajo iz evrskega območja, upoštevajoč valutno gibanje, pridobili kar 8,4 %.

Kitajski borzni indeksi so pretekli teden znova izgubljali

Stimulativni ukrepi, ki jih je kitajska vlada predstavila v preteklih mesecih, niso prinesli velikega efekta ter vzdržnega okrevanja gospodarske aktivnosti in borznih indeksov. Zdi se, da tako vlagatelji, kot kitajske oblasti čakajo obdobje po novem letu, ko bo Trump uradno prevzel svojo funkcijo in začel vleči prve poteze. Odgovor kitajskih oblasti na morebitno zvišanje carin je tako reakcijske narave in očitno kitajske oblasti pred tem ne bodo storile ničesar, da bi okrepile zaupanje potrošnika. To je v očeh vlagateljev premalo in posledično le-ti izgubljajo zaupanje v obrat na kitajskem delniškem trgu.

NASVET ZA VLAGATELJE

Ekonomska aktivnost v ZDA ostaja živahna, medtem ko se Evropa in Kitajska spopadata s počasno rastjo oziroma stagnacijo, obenem pa zaradi nove ameriške administracije obema regijama grozijo višje carine za trgovanje z ZDA in posledično nadaljnje slabšanje gospodarskega položaja. Zaradi močne Amerike in njenega propulzivnega gospodarstva svetovno gospodarstvo še vedno raste. Borzna rast je v zadnjem letu je pregrela predvsem tehnološke delnice ter delnice povezanimi z vročimi megatrendi. Te ostajajo privlačna izbira za vlagatelje zaradi nadpovprečne rasti. Obdobje po volitvah je zgodovinsko gledano eno boljših za vlagatelje, a zaradi močne rasti v zadnjem času previdnost vseeno ni odveč. Nova Trumpova administracija predstavlja optimizem za trge zaradi znižanja davkov, deregulacije in drugih vlagateljem prijaznih ukrepov, a vlagatelj se mora ob tem zavedati, da lahko vsi ukrepi ne bodo uvedeni v polni meri, ter da so vrednotenja zgodovinsko gledano nadpovprečna oziroma visoka. Med megatrendi tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna faktorja. Zdravilo za debelost širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg še naprej ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank so privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom zaradi slabšega političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema ostaja Indija. Kitajske delnice so se po močni rasti umirile in niso uspele postaviti temeljev za dolgoročno bolj vzdržne pozitivne trende rasti. Nasprotno, zopet počasi drsijo proti poletnemu dnu. A zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, saj Indija živi življenje, nekoliko odmaknjeno od preostalega sveta, indijska podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Tudi v Indiji se zdi, da je pred nami obdobje konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj letih mogoče nekoliko prehitra. Zato sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.