Nova serija podcastov “Naložbeni navdih” – vaš vodnik po kapitalskih trgih

Preverite v prvi epizodi novega podkasta Naložbeni navdih, ki ga pripravljamo v partnerstvu s Siol.net in ga vodi dr. Peter Merc, kakšne naložbene priložnosti v svetu financ smo razkrili. V prvi epizodi podkasta je bil gost Aleš Lokar, eden najbolj priznanih upravljavcev premoženja v Sloveniji.

 

Katere teme smo odprli?

  • Kakšen vpliv bo imela vrnitev Trumpove administracije na trge?
  • DeepSeek in novi preboji umetne inteligence – grožnja ali priložnost?
  • Kako pomembna je razpršenost portfelja v negotovih časih?
  • Ali vlagatelji preveč zaupajo “veličastnim sedmim” tehnološkim velikanom?
  • Slovenci še vedno hranijo 30 milijard evrov na bančnih računih – kje se skrivajo boljše priložnosti?

Leto 2025 bo leto priložnosti in izzivov – ključ do uspeha je premišljena strategija in pravočasno ukrepanje.

Oglejte si prvo epizodo podcasta na YouTube oz. mu prisluhnite na slušnih platformah.

Ne zamudite dragocenih nasvetov naših strokovnjakov! Spremljajte nas za naslednje epizode, kjer bomo še naprej raziskovali priložnosti v svetu financ.

 

POGLEJTE SI PODCAST

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

V preteklem tednu se glavni ameriški borzni indeksi niso bistveno oddaljili od začetnih ravni. Kljub nekaj volatilnosti je S&P 500 ostal v razmeroma ozkem razponu. Glavni razlog za zadržanost trga je bilo mešano dogajanje v gospodarstvu – nekatera velika podjetja so poročala solidne poslovne rezultate, medtem ko so makroekonomski podatki znova sprožili ugibanja o prihodnjih odločitvah ameriške centralne banke. Vlagatelji so pozorno spremljali tudi trg dela, kjer se zaposlovanje sicer še ne upočasnjuje, zato se krepi prepričanje, da bi lahko ameriški Fed v letošnjem letu povsem opustil nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Posledično so se nekoliko povišale zahtevane donosnosti dolgoročnega ameriškega dolga, saj so vlagatelji ponovno presodili vpliv boljših gospodarskih podatkov.

 

Predsednica ECB napovedala nadaljnje reze obrestnih mer

V Evropi je bila v ospredju odločitev ECB o znižanju obrestnih mer za 25 bazičnih točk. Predsednica ECB Christine Lagarde je napovedala nadaljnje reze obrestnih mer do dosega nevtralnega območja med 1,75 % in 2,25 %. V nagovoru javnosti je njen ton nakazoval, da bi v primeru večjih gospodarskih težav centralna banka lahko dodatno sprostila monetarno politiko. Ta sentiment je med vlagatelji povečal zanimanje za evropske delnice, saj ugodnejše zadolževanje omogoča večjo konkurenčnost podjetjem in lahko spodbudi anemično gospodarsko rast. Panevropski indeks STOXX 600 je posledično proti koncu tedna beležil rast, kar je bilo deloma tudi posledica izboljšane potrošnje in stabilnih rezultatov v bančnem sektorju. Dodaten optimizem je na evropskih borzah povzročila novica o morebitnem premiku v mirovnih pogajanjih med Rusijo in Ukrajino.

Optimizem na trgih v razvoju

Na trgih v razvoju je pretekli teden prevladoval optimizem, pri čemer so se najbolje odrezali azijski delniški indeksi. Izstopal je hongkonški indeks, ki je pridobil predvsem zaradi ugodnejših gospodarskih napovedi in povečanega zanimanja vlagateljev za tehnološke družbe. Med dobitniki je bila Alibaba, ki je na vrednosti pridobila zaradi predstavitve novih orodij umetne inteligence, ki lahko konkurirajo najnaprednejšim modelom, kot je ChatGPT. Rast izvoza in okrepljena potrošnja v Aziji sta dodatno spodbudili pozitivni sentiment, čeprav ostaja odprto vprašanje, kako bo na nadaljnjo rast lokalnih gospodarstev vplivala trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA. Kljub pozitivnim premikom trgovinski odnosi in geopolitične napetosti še vedno predstavljajo tveganje, ki lahko vpliva na stabilnost regije.

V pričakovanju novih objav gospodarskih podatkov

V prihodnjem tednu bodo v središču pozornosti nove objave gospodarskih podatkov, predvsem tiste, povezane z inflacijo in zaposlovanjem, saj bodo te oblikovale pričakovanja glede prihodnjih potez centralnih bank. Vlagatelji bodo pozorni tudi na morebitne geopolitične premike, ki bi lahko kratkoročno povzročili nihanja na trgih. Kljub negotovostim pa trgi ostajajo privlačni za dolgoročne vlagatelje, saj vsak popravek ponuja nove priložnosti za ugodne nakupe in krepitev portfeljev.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Zadnji teden januarja je vlagateljem postregel z izrazito volatilnostjo na delniških trgih, pri čemer so bili v ospredju tehnološki velikani in podjetja, povezana z razvojem umetne inteligence. V ponedeljek je prišlo do močnega odziva delnic, ki so izpostavljene trendu umetne inteligence (AI), saj se je na trgu pojavil nov konkurent modelu ChatGPT. Kitajski model DeepSeek, o katerem smo pisali že prejšnji teden, je v rekordnem času postal najbolj priljubljena aplikacija v trgovini z aplikacijami podjetja Apple. Hitro mu je sledil še Qwen 2.5, najnovejša generacija umetne inteligence, v lasti kitajskega podjetja Alibaba, kar je še dodatno vplivalo na dogajanje v tehnološkem sektorju.

Dolgoročni vpliv umetne inteligence na polprevodniško industrijo

Reakcija na te novosti je bila sprva intenzivna, saj so delnice podjetij, ki razvijajo ali proizvajajo zmogljive polprevodnike, ključne za kompleksne modele umetne inteligence (AI), doživele precejšen padec. Vlagatelji so z zaskrbljenostjo sprejeli možnost, da bi novi AI modeli, ki za delovanje ne potrebujejo tako zmogljive strojne opreme, lahko vplivali na prihodnje povpraševanje po visokotehnoloških polprevodnikih.

Kljub temu se je večina teh delnic tekom tedna stabilizirala in delno nadoknadila začetne izgube. Strokovnjaki pri tem opozarjajo na že stoletja znani Jevonsov paradoks, ki pravi, da tehnološki napredek ne vodi nujno v zmanjšanje porabe, temveč pogosto ustvarja nove potrebe in priložnosti za rast. To velja tudi za področje umetne inteligence, kjer večja dostopnost in optimizacija tehnologij lahko povečata uporabo AI v različnih gospodarskih sektorjih.

Veliko leto umetne inteligence in odziv tehnoloških velikanov

Največji zmagovalci teh sprememb so lahko programska podjetja, ki bodo izkoristila širšo dostopnost umetne inteligence in njeno vse večjo vpetost v gospodarstvo. To potrjuje tudi podjetje Meta, ki je leto 2025 označilo za “Veliko leto umetne inteligence” in napovedalo, da bo z novimi AI rešitvami doseglo več kot milijardo ljudi. Ob tem načrtujejo rekordno investicijo v višini 60 milijard dolarjev v infrastrukturo umetne inteligence, s katero želijo okrepiti svoj tržni položaj.

V preteklem tednu so finančna poročila objavila tudi podjetja Tesla, Microsoft in Apple. Kljub nekoliko slabšim rezultatom, kot so jih pričakovali analitiki, je vodstvo Tesle presenetilo z optimističnimi napovedmi glede prihodnosti. Posebej so izpostavili potencial avtonomne vožnje vozil Tesla ter napovedali možnost novega tržišča za svoj izdelek Optimus – robota, ki naj bi pomagal pri vsakodnevnih opravilih.

Na drugi strani pa je Microsoft razočaral vlagatelje zaradi manjše rasti poslovanja v oblaku, kar je povzročilo padec delnic za 6 odstotkov. Največje podjetje na svetu, Apple, je sprva kljub slabšim finančnim podatkom doživelo občutno rast na zadnji trgovalni dan, nato pa je sledil manjši popravek navzdol.

Trgi pod pritiskom po napovedi novih tarif

Optimizem zadnjega januarskega trgovalnega dne se je hitro razblinil, ko je predsednik Donald Trump v petek (31. 1.) pozno zvečer dokončno napovedal uvedbo tarif proti Kanadi, Mehiki in Kitajski. Ukrep je sicer v začetku tedna začasno odložil, potem ko je prejel zagotovila o večjem nadzoru meje. Groženj z uvedbo carin na uvoz iz EU doslej še ni uresničil. Širši vplivi teh ukrepov so za zdaj še neznani, vendar lahko vlagatelji pričakujejo povečane inflacijske pritiske v Združenih državah, kar bi lahko vplivalo na zmanjšano število rezov temeljnih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

SBI TOP na vrhu sveta

Po odličnem lanskem letu, ko je SBI TOP dosegel drugi najboljši vseobsegajoči donos med osrednjimi evropskimi delniškimi indeksi in osmega med svetovnimi, merjenimi v evrih (42,1 odstotka), je svojo uvrstitev na lestvici za zdaj letos še izboljšal. Ob času pisanja tega prispevka je SBI TOP dosegel najboljši vseobsegajoči donos (»total return«, merjen v evrih) med vsemi osrednjimi svetovnimi delniškimi indeksi, ki jih spremlja Bloomberg. Najbolj so porasle cene delnic Petrola, Luke Koper in Krke, slednje na rekordne vrednosti.

Ravno te spadajo med delnice, ki jih kupujejo oziroma imajo v lasti nekateri slovenski poslovneži, ki so svoje investicije javno izpostavili. Po mnenju analitikov so nakupi slovenskih poslovnežev tudi pripomogli k večjemu zanimanju malih vlagateljev za slovenske delnice. Vendar pa je to le eden izmed vzrokov za letošnjo več kot desetodstotno rast. Drugi izmed glavnih vzrokov je pričakovana uveljavitev individualnih naložbenih računov, ki bi ob morebitni uveljavitvi obveznega deleža naložb v slovenske ali evropske izdajatelje lahko prinesla nove prilive denarja na slovenski trg. Tretji vzrok pa so večji nakupi hrvaških pokojninskih skladov, ki so že zdaj med večjimi lastniki slovenskih delniških družb, ob novih prilivih v začetku leta.
UI v vsako vas?

Uspešno so v novo leto vstopili številni drugi globalni delniški indeksi. Rast ameriških delniških indeksov se je umirila po evforiji, ki jih je zajela izvolitev predsednika Trumpa. Rast sicer omejujejo visoka vrednotenja in nove skrbi glede sektorja umetne inteligence po objavi novice, da so na kitajskem razvili različico modela LLM, ki naj bi bila precej cenejša za uporabo. Trenutni trend sektorja UI je temeljil na napovedih o ogromnih vlaganjih v strojno opremo in opremo za zgraditev in delovanje podatkovnih centrov, saj naj bi za uporabo in izboljšavo programov UI potrebovali čedalje močnejšo strojno opremo in vedno več podatkovnih centrov in energije, ki bi te poganjala. Novica, da naj bi kitajski DeepSeek razvil svoj model LLM, ki po uporabnosti nič kaj ne zaostaja za bolj uporabljenimi ameriškimi različicami, le za frakcijo cene razvoja konkurentov (šest milijonov ameriških dolarjev napram stotinam milijonov), je odprla mnogo vprašanj o poslovnih modelih konkurentov. Konkurenti in analitiki sicer še vedno preverjajo informacije, ki prihajajo od DeepSeeka, vendar če te držijo, bi to lahko pomenilo pravo revolucijo v možnosti razvoja lastnih, manjših modelov za uporabo v različnih panogah.

Evropski delniški indeksi v začetku leta žanjejo boljše donose od ameriških in s tem zapirajo del zaostanka, ki se je v primerjavi z ameriškimi indeksi nabral v lanskem delu, predvsem v zadnjih dveh mesecih po Trumpovi izvolitvi. Nizka vrednotenja evropskih delnic in pesimizem glede evropskega gospodarstva, ki je dosegel že tako visoke nivoje, da je privlačil nove investicije v evropske delnice. Dodatni veter v krila evropskim delnicam daje napovedano nadaljnje nižanje ključnih obrestnih mer ECB, kar predstavlja razliko napram ZDA, kjer so dodatna nižanja ključnih obrestnih mer v negotovosti.

Boljše od tehnologije

Odgovor je enostaven. Ker so te delnice prinesle najhitrejšo in največjo rast v zgodovini. Kreirale nove milijonarje in milijarderje, praktično čez noč. Zadnji dve ali tri leta je veljalo prepričanje, da brez tehnoloških delnic ni donosov in dobička. Zato so danes vlagatelji nadpovprečno, nekateri celo večinsko, izpostavljeni hitrorastočemu, a kot kaže, tudi nadpovprečno tveganemu tehnološkemu sektorju. Umetna inteligenca je kot razvojna tehnologija, koncept in kot investicija nekaj novega. Ni doživela še nobenega gospodarskega cikla. Jasno je, da nam bo v prihodnosti pomagala v poslu in vsakdanjem življenju. A neznanka je, kako, kje, na kakšen način in s kakšnim tempom se bo to prelilo v dobičke. To ostaja zelo odprto vprašanje. In to so vprašanja, ki zanimajo vlagatelje in razlagajo, zakaj tako velik upad. Vse skupaj malo spominja na balkansko zgodbo na našem trgu pred 20 leti. Balkansko v smislu, da za vlagatelje ne obstaja nič drugega kot tehnološke delnice. Razpršitev premoženja ne deluje, pravijo, saj tehnološke delnice rastejo hitreje in investiranje drugam nima smisla. Dejstvo, da razpršitev prinaša zmanjšanje tveganja, se tu priročno pozabi, saj tehnološke delnice vseskozi samo rastejo. Ali res?

Pred nekaj dnevi sem videl zanimivo primerjavo. V zadnjih treh letih, od začetka leta 2022, je neka naložbena kategorija prinesla še precej boljši donos kot delnice sedmih največjih tehnoloških podjetij, tako imenovanih »veličastnih 7«. Evropske banke. Neverjetno. Regija, ki se spopada z neobstoječo gospodarsko rastjo, vojno, politično razdrobljenostjo in posledično ni naložbeno privlačna. A ravno zaradi tega so naložbe spregledane. Evropske banke so zaradi visokih obrestnih mer postale poceni naložba, finančno so sanirane, izplačujejo visoke dividende in odkupujejo lastne delnice. Pa saj imamo primer na naši slovenski borzi – NLB. Ne bom šel v podrobnosti vrednotenja evropskih bank. To tudi ni namen kolumne. Namen zapisa je opomniti vlagatelja, da morda ni pametno vedno z vsem kapitalom slediti čredi. A še pomembneje se je zavedati, da razpršitev prinaša še kako otipljive rezultate. Koncentracija v nekaj naložb je smiselna za nekoga, ki podrobno pozna dejavnost ali pa soupravlja podjetja, kamor nalaga. Za povprečnega vlagatelja je boljši razpršen portfelj.

Koncentracija vlagateljev v ameriška tehnološka podjetja prinaša naložbene priložnosti za vlagatelje, ki ne sledijo čredi. Take priložnosti so povsod po svetu, tudi v ZDA, saj je že preostalih 470 izmed 500 največjih ameriških podjetij precej spregledanih in njihova vrednotenja niso niti blizu kakršnim koli rekordnim vednostim, ki jih omenjajo v povezavi z največjimi tehnološkimi podjetji. A te priložnosti, kot smo videli na primeru evropskih bank, so tudi zunaj ZDA. Latinska Amerika je bila zaradi Brazilije najslabši trg v svetu v 2024. Vrednotenja kitajskih podjetij kljub upočasnjeno rastočemu gospodarstvu ostajajo ena najnižjih v zadnjih 20 letih. Evropa je z nekaj izjemami v podobnem položaju kot Kitajska, pozabljena v portfeljih globalnih vlagateljev. Podobno se je dogajalo slovenskim delnicam, ki so ostale pozabljene po finančni krizi in potem lani zablestele kot ene najhitreje rastočih na svetu. A ko se pogovarjaš s potencialnimi slovenskimi vlagatelji, še vedno poslušamo zgodbe, kako so izgubljali na Balkanu ali pa z delnicami NKBM, zato imajo raje 27 milijard v neobrestovanih depozitih. To so zgodbe izpred 20 let. Dajmo, naredimo korak naprej. In vprašajmo se, ali smo se kaj naučili iz teh bolečih zgodb. Še naprej sledimo čredi in imamo vse prihranke v nekaj tehnoloških delnicah (ali pa neobrestovanih depozitih) ali pa smo poskrbeli, da smo dovolj razpršili prihranke in naložbene priložnosti našli tudi kje drugje, zunaj okvira trenutno najbolj vročih zgodb? Prihranki in vaš želodec vam bodo v trenutkih, kot je bil na začetku tedna, hvaležni. In morda v nekem obdobju prinesejo celo boljši donos kot današnje vroče zgodbe.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Skladno z optimističnim vzdušjem ob inavguraciji novega ameriškega predsednika, so kapitalski trgi teden zaključili v zelenih številkah. Manjša regulacija, nove znatne investicije v umetno inteligenco in upadanje inflacije, so prispevali k novim rekordnim vrednostim. Ameriški indeks S&P 500 je znotraj zadnjega trgovalnega dne dosegel rekordno vrednost 6.128 točk, pri čemer sta k rasti največ prispevala sektorja informacijske tehnologije in telekomunikacij. Rasti kapitalskih trgov smo bili deležni tudi na stari celini, kjer je nemški delniški indeks DAX 40 prav tako dosegel rekordno vrednost 21.520 točk.

Kitajsko podjetje predstavilo svojo različico umetne inteligence DeepSeek

Ameriški delniški trgi so se pozitivno odzvali na proaktivne ukrepe novega predsednika D. J. Trumpa, ki je na dan inavguracije podpisal kar 26 izvršnih aktov. Med temi je bila razglasitev izrednih razmer v energetskem sektorju s ciljem povečanja proizvodnje naravnih virov in izvoza utekočinjenega zemeljskega plina. Poleg tega je Trump napovedal 500 milijard ameriških dolarjev vredno investicijo v infrastrukturo umetne inteligence. Nova napovedana potrošnja za izgradnjo podatkovnih centrov je spodbudila bikovski trend pri delnicah, ki so izpostavljene razvoju umetne inteligence. Kljub začetnemu optimizmu pa je zadnji trgovalni dan pokazal znake izčrpanosti, saj je kitajsko podjetje predstavilo svojo različico umetne inteligence, ki je postavila pod vprašaj visoko trošenje tehnoloških velikanov. Umetna inteligenca DeepSeek namreč uporablja povsem drugačen pristop, ki omogoča učinkovito “globoko razmišljanje,” primerljivo z najnovejšimi modeli ChatGPT, hkrati pa je cenovno ugodnejša.

Delnice Netflixa poskočile za 14 odstotkov

Na ameriškem trgu je po objavi odličnih rezultatov presenetil Netflix, katerega delnice so poskočile za 14 odstotkov. Glavni razlog za veselje je bilo število plačljivih naročnin, ki je prvič preseglo 300 milijonov, z rekordno rastjo 19 milijonov novih naročnikov v zadnjem kvartalu 2024. Podjetje je ocenilo, da skupaj z deljenimi računi dosega več kot 700 milijonov gledalcev po celotnem svetu. Vodstvo je napovedalo tudi povišanje cen nekaterih paketov za 1 do 2 dolarja na mesec, pri čemer je naročnina z oglasi postala najbolj priljubljena izbira v številnih državah.

Podjetje Novo Nordisk nenapovedano objavilo rezultate delne študije učinkovitosti zdravila amycretin

V preteklem tednu so vlagatelje pozitivno presenetili tudi evropski trgi, kjer so se izkazali delniški indeksi podjetij, povezanih z luksuznimi izdelki in zdravili za hujšanje. Delnice proizvajalcev luksuznih izdelkov so se povzpele zaradi boljše prodaje in zaslužkov. Konec tedna je vlagatelje presenetilo obvestilo podjetja Novo Nordisk, ki je nenapovedano objavilo rezultate delne študije učinkovitosti zdravila amycretin. Pri bolnikih, ki so prejemali najvišji odmerek poskusnega zdravila, so po 9 mesecih zabeležili 22-odstotno izgubo telesne teže, kar je približno 4 odstotke boljše od rezultatov, ki jih je dosegla družba Eli Lilly s svojim trenutno vodilnim zdravilom Zepbound. Kljub 8-odstotnemu skoku delnic podjetja Novo Nordisk analitiki mirijo, saj podjetje poleg izgube teže ni razkrilo stranskih učinkov novega zdravila.

Čeprav so kapitalski trgi ta teden beležili izjemne donose, je v prihodnje priporočljivo ohraniti previden pristop pri vlaganju. Pozitivni rezultati, ki so posledica vlaganja v umetno inteligenco, lahko privedejo do nadaljnje rasti, vendar je ta lahko kratkoročno podvržena hitrim spremembam tržnih razmer. V hitro razvijajočih segmentih, kot je umetna inteligenca, kjer se pojavljajo novi konkurenti z alternativnimi rešitvami, so potrebne skrbne analize in upoštevanje tveganj. Za dolgoročno uspešno vlaganje je ključnega pomena ohranjanje uravnoteženega pristopa in natančno spremljanje tržnih trendov v prihajajočih mesecih.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Melita Rajgelj Ozebek je prejemnica priznanja Artemida 2024 Združenja Manager

 

Foto: Borut Cvetko in Sandi Fišer, Mediaspeed

 

Melita Rajgelj Ozebek je mesto predsednice uprave družbe Generali Investments prevzela januarja 2023. Priznanje Artemida potrjuje njeno predanost delu v finančni industriji in njeno uspešno kariero.

Sočutje in zaupanje, odločnost in vztrajnost, odgovornost in trajnost je tistih šest vrednot, ki so skupne letošnjim prejemnicam priznanja Artemida. Ob podelitvi priznanja je Melita Rajgelj Ozebek izjavila: ” Priznanje Artemida je zame velika čast in potrditev, da se z zaupanjem vase, srčnostjo in vztrajnostjo premika meje in da je vsak izziv priložnost, ki ga je potrebno sprejeti brez strahu. Pogum in trdo delo sta nujna za končni uspeh.  Želim si, da bi tudi moja zgodba navdihnila še več mladih, da si bodo upali poseči po najvišjih ciljih.”

Boginja Artemida simbolizira poslovne voditeljice in voditelje na najvišjih položajih, saj se od njih pričakuje, da bodo z lokom in puščico nakazali pravo smer in skupne cilje za nove podvige ter preboje podjetij, hkrati pa s spoštovanjem uvodoma naštetih šestih vrednot krepili in spodbujali zaupanje med zaposlenimi, jih motivirali in spodbujali.

 

Foto: Borut Cvetko in Sandi Fišer, Mediaspeed

 

O Združenju Manager: Združenje Manager je osrednja slovenska organizacija, ki povezuje managerje, poslovne voditelje in strokovnjake za vodenje. Njegov cilj je spodbujanje odličnosti v vodenju, krepitev družbene odgovornosti in razvoj poslovne kulture v Sloveniji. Organizacija si prizadeva za gospodarski napredek ter za večjo zastopanost žensk in mladih na vodilnih položajih. Priznanje Artemida je eno od ključnih priznanj, ki ga združenje podeljuje kot priznanje izjemnim posameznicam za njihov prispevek k družbi in gospodarstvu.

 

 

Nagradna igra »Spoznaj človeški ribici in njun svet«

Sodelujete lahko tako, da:

  1. sledite profilu Levji delež na Instagramu ali Generali Investments na Facebooku,
  2. všečkate objavo nagradne igre in
  3. v komentarju označite prijatelja, s katerim bi obiskali Postojnsko jamo.

Nagradna igra bo traja od 15. januarja 2025 do 22. januarja 2025 do 23:59. Izžrebali bomo 30 nagrajencev, in sicer 20 nagrajencev, ki bodo sodelovali na Instagramu, in 10 nagrajencev, ki bodo sodelovali na Facebooku. Vsak nagrajenec bo prejel 2 vstopnici za ogled Postojnske jame.

Tule so objavljena PRAVILA IN POGOJI ZA SODELOVANJE V NAGRADNI IGRI.

Pridružite se nagradni igri – priložnost za raziskovanje čarobnega sveta človeških ribic čaka na vas!

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

SREČNO, ZDRAVO IN DONOSNO LETO 2025 VAM ŽELIMO!

 

Zadnja dva tedna so globalni kapitalski trgi preživeli brez večjih pretresov in tako še drugo leto zapored končali z nadpovprečno rastjo. V ospredju so bile ameriške tehnološke delnice, čeprav so praktično vsi trgi končali leto v zelenih številkah. A zopet je opazen velik ali pa kar gromozanski razkorak med 15 do 20 najhitreje rastočimi ameriškimi podjetji in preostankom sveta. Pred božičem smo sicer zabeležili  manjši upad, toda v tako donosnem letu je ta nekaj % upad bolj kot ne zanemarljiv.

Pričakujeta se samo dva reza obrestnih mer Fed

Fed je v svojem zadnjem srečanju v 2024 v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk in ob tem znižal napovedi za leto 2025, tako da se sedaj pričakujeta le še dva reza obrestnih mer. Inflacija ostaja višja od želja predvsem zaradi močnega storitvenega sektorja ter tudi močnega zaupanja potrošnikov, ki so v decembrskem razpoloženju veselo trošili. Na splošno ameriški potrošnik ostaja v dobri kondiciji, podobno tudi podjetja, in oboje daje vlagateljem zaupanje, da bo tudi leto 2025 dobro. Vseeno se je zaradi napovedi manj rezov obrestnih mer delniški trg v ZDA pred božičem odzval negativno, še posebej po tem, ko je predsednik Feda Jerome Powell poudaril, da bodo prihodnje odločitve odvisne od podatkov o trgu dela in inflaciji, ki naj bi bila do konca leta 2025 na 2,5 %, namesto na ciljnih 2 %. Vlagatelje še naprej skrbijo morebitne posledice trgovinskih tarif, ki jih bo predvidoma uvedla nova ameriška administracija, kar bi lahko dodatno obremenilo gospodarstvo. Powell ni želel neposredno povezati višjih napovedi inflacije z morebitnimi carinami, vendar je nakazal, da bodo ukrepi v prihodnosti verjetno vplivali na inflacijo. Obenem se bliža dan inavguracije, to je 20. januar, ko bo bolj jasno s kakšnim tempom bo Trump uvajal napovedane spremembe in tarife. Zato v prihajajočih tednih lahko pričakujemo povečano nihajnost kapitalskih trgov.

Evropskim trgom tudi konec leta ni prinesel večjega olajšanja

Vnovič, kot že večkrat letos, je razočaralo največje evropsko podjetje. Tokrat se je v tej vlogi znašel Novo Nordisk, ki je objavil nekoliko slabše rezultate od pričakovanih o hujšanju z novim zdravilom Cagrisema. Lahko sicer trdimo da med pričakovanimi 25 % in doseženimi 22 % ni velike razlike, a trg se s tem ni strinjal in podjetje je izgubili tretjino vrednosti oziroma skoraj 100 milijard evrov. To je že tretje veliko razočaranje in posledično močan upad vrednosti podjetja v 2024 v Evropi. Pred tem je ta neslavni dosežek uspel proizvajalcu luksuznih dobrin LVMH zaradi slabše prodaje na Kitajskem ter največjemu proizvajalcu strojev za izdelavo polprevodnikov nizozemskemu ASML zaradi zmanjšanja napovedi o prodaji navedenih strojev v letih 2025/26. Tudi to je eden izmed razlogov za velik zaostanek evropskih indeksov za ameriškimi v 2024. Ključen dogodek v Evropi se letos zdijo ameriške volitve, a kot vidimo na zadnjih francoskih in avstrijskih primerih, politična negotovost v Evropi narašča. To še dodatno zmanjšuje že tako šibko zaupanje vlagateljev, kar skupaj prinaša drsenje Evra, ki je takoj po odprtju trgov po novem letu upadel celo na 1,03 dolarja za evro. Vsekakor pariteta, ko bo razmerje en dolar za en evro, ni več daleč, še posebej če se začnejo uresničevati pričakovanja po več rezih obrestnih mer v Evropi v primerjavi z ZDA. Politične negotovosti ne mara nihče, zato so tudi obvezniški trgi odreagirali negativno in nemška 10-letna obveznica se je spustila na nivo 2,5 % donosa, medtem ko je podobna francoska obveznica zdrsnila na nivo 3,3 %. Razkorak med francosko in nemško obveznico je rekorden v zadnjih 20 letih, obenem pa je zahtevani donos na francosko obveznico višji od podobne grške obveznice, kar je bilo pred 10 leti, ko je divjala evropska finančna kriza in je Grčija praktično bankrotirala nekaj nepredstavljivega.

Zadnji dnevi so na trge v razvoju spet prinesli dodatno negotovost

Ameriško obrambno ministrstvo je na listo podjetij, ki sodelujejo s kitajsko vojsko uvrstilo tudi Tencent, eno največjih kitajskih tehnoloških podjetij in podjetje, ki ima skoraj 15 % utež v glavnem kitajskem indeksu MSCI China. Samo po sebi ta uvrstitev še ne pomeni nobene spremembe, a ta lista je vedno vodila v kasnejših korakih v sankcije in omejitve. Trg se je odzval negativno in delnica je izgubila dobrih 7 %. Tudi v prihodnjih dneh lahko pričakujemo povečano volatilnost na kitajskem trgu, saj se bliža dan prisege Trumpa, obenem pa se nadaljujejo relativno slabi makroekonomski podatki. Tudi indijski trg je v blagi korekciji, vzroke za to pa lahko iščemo v nekoliko višji inflaciji od pričakovanj ter malenkost slabših makroekonomskih podatkih, čeprav so indijske gospodarske številke na kazalcih, ki jim jih zavida ves preostali svet. Bolj verjetno je, da se nadaljuje predah po močni rasti indijskih delnic v zadnjih treh letih.

Leto 2025 po naših pričakovanjih prinaša bolj umirjene a še naprej pozitivne donose. Pozornost ostaja usmerjena na ameriške tehnološke velikane in ameriške delnice na splošno. Ekonomsko okolje ostaja najbolj vzpodbudno v ZDA, medtem ko se Evropa bori s politično negotovostjo ter slabimi gospodarskimi kazalci. Megatrendi ostajajo glavna ekonomska sila, ki tudi v 2025 prinaša glavnino rasti. Megatrendi se prepletajo čez več panog in regij, zato tudi 2025 prinaša zelo različne donose med posameznimi na videz podobnimi podjetji tako znotraj panoge oziroma regije. Ključen tako ostaja aktiven pristop k vlaganju.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Kaj je strošek in kaj je investicija?

Razlika med finančnim stroškom in finančno investicijo

Strošek ali investicija – v čem je razlika?

Strošek je izdatek, ki ne prinaša dolgoročne koristi ali neposrednega finančnega donosa. To je običajno potrošnja, ki zadostuje trenutnim potrebam ali željam. Na primer: nakup novega pametnega telefona, smučarske opreme ali luksuznega avtomobila. Čeprav lahko ti predmeti izboljšajo kakovost našega življenja, je njihova vrednost pogosto podvržena hitri depreciaciji, torej izgubi nakupne vrednosti. Strošek ne prispeva k rasti vašega premoženja.

Investicija, nasprotno, pomeni zavestno usmeritev denarja v projekt oziroma naložbo z namenom doseganja donosov v prihodnosti. Po definiciji predstavlja odločitev, da bomo danes porabili sredstva z namenom, da bi ustvarili večjo vrednost v prihodnosti. Klasični primeri investicij so nakup delnic, naložbenih nepremičnin, obveznic ali vlaganje v vzajemne sklade. Tudi nakup avta je lahko investicija, če je kupljen avto osnovno sredstvo, ki bo prispevalo k ustvarjanju dohodkov, na primer: izvajanje storitev prevoza hrane. 

Da bi lažje razumeli razliko, si poglejmo dve konkretni situaciji:

  1. Nakup vrtne lope ali smučarske opreme: Obe pridobitvi imata jasno korist. Vrtna lopa omogoča lažjo in bolj organizirano obdelovanje vrta, smučarska oprema pa uživanje v zimskih športih. Toda njuna vrednost bo sčasoma upadla. Ko bi čez pet let smučarsko opremo prodali, bi za njo iztržili veliko manj, kot smo plačali ob nakupu. To je klasičen primer stroška.
  2. Nakup delnic na dolgi rok: Denar, vložen v kakovostno upravljane vzajemne sklade ali druge naložbe, se z leti eksponentno zvišuje. Če na primer investirate 10.000 € v sklad z letno povprečno donosnostjo 8 %, bi vaš vložek po desetih letih dosegel 21.589 €. To je bistvo investicije – vaš denar raste in dela za vas. 

Odkrijte vzajemne sklade

Napačne predstave o investicijah

Nakup luksuznega avtomobila, nakita ali dizajnerskih oblačil veliko posameznikov zmotno razume kot investicijo, vendar pa v realnosti taki predmeti vrednost izgubijo že takoj po nakupu. Avtomobil, na primer, lahko v treh letih izgubi več kot tretjino svoje prvotne vrednosti. Tudi nakit ali nekatere umetnine, ki se jih uvršča med naložbe, zahtevajo specifičen trg in ustrezne kupce, kar je pogosto dolgotrajen in nepredvidljiv proces – prava tržna vrednost vsakega predmeta je konec koncev samo in zgolj takšna, kot je nekdo zanj pripravljen plačati. 

Torej, kaj je investicija?

Nasprotno pa naložbe, kot so delnice, nepremičnine ali vzajemni skladi, prinašajo pozitivne dolgoročne donose. Predstavljajte si naslednji primer:

  • Namesto da bi kupili avtomobil v vrednosti 30.000 €, ta znesek investirate v delniške vzajemne sklade z letno donosnostjo  8 %. Po petih letih bi vaša naložba narasla na 44.080 €. Po nakupu avtomobila primerljive vrednosti, bi obdržali skoraj polovico glavnice oziroma vrednosti avtomobila. To je ključna prednost investicij – ne gre zgolj za porabo, temveč za ustvarjanje dolgoročne vrednosti.

Zakaj investirati?

Investiranje je ključ do finančne stabilnosti in neodvisnosti. Omogoča vam zaščito premoženja pred inflacijo, ki znižuje kupno moč denarja, hkrati pa gradi varnostno mrežo za prihodnost. Namesto da sredstva preprosto hranite na računu ali jih porabite za predmete, katerih vrednost upada, lahko s premišljenim investiranjem omogočite, da vaš denar dela za vas.

Investiran denar pridobiva na vrednosti

Vzajemni skladi so idealna izbira za tiste, ki želijo investirati, a nimajo dovolj znanja ali časa za spremljanje posameznih delnic. S strokovnim upravljanjem in razpršenostjo tveganj predstavljajo enostavno in učinkovito pot do dolgoročnega plemenitenja premoženja.

Odkrijte vzajemne sklade

 

Pogosta vprašanja in odgovori

Kaj je investicija in kaj je strošek?
Strošek ne prinaša dolgoročnega donosa in takoj po nakupu začne izgubljati vrednost, medtem ko investicija pomeni zavestno odločitev za plemenitenje premoženja ali ustvarjanje prihodkov.

Kaj je investicija?
Investicija je zavestna odločitev za usmeritev finančnih sredstev v določen projekt ali naložbo z namenom ustvarjanja donosov v prihodnosti. To pomeni, da danes porabimo denar z jasnim ciljem povečati njegovo vrednost v bodoče. 

Ali je nakup luksuznega avtomobila investicija?
Večina avtomobilov hitro izgublja vrednost, kar jih uvršča med stroške. Izjema so redki kolekcionarski avtomobili, katerih vrednost lahko raste, ter nakup avtomobila za namen opravljanja pridobitne dejavnosti npr. prevoz hrane. 

Kako začeti z investiranjem?
Eden izmed najprimernejših načinov za začetek investiranja so vzajemni skladi. Sredstva, ki jih vlagatelji vložijo upravljajo za to usposobljeni upravitelji, ki natančno spremljajo trge. Vzajemni skladi tudi manjšim vlagateljem omogočajo dostop do širokega nabora naložb, vključno z delnicami, obveznicami in drugimi finančnimi instrumenti, kar zagotavlja razpršenost in zmanjšuje tveganje. Poleg tega vlagateljem prihranijo čas in trud, saj za uspešno investiranje ni potrebno poglobljeno poznavanje trgov in vsakodnevno spremljanje dogajanja.