Razumevanje tega grafa lahko reši vaše prihranke

Še vedno se namreč držimo stare navade – varčevanja v depozitih. Tega smo bili navajeni desetletja, seveda pa so se zaradi številnih svetovnih premikov razmere v tem času zelo spremenile.

Ali res dovolj dobro skrbimo za svoje premoženje?

Tako se danes soočamo z vse nižjimi obrestnimi merami v depozitih, a na drugi strani pa se prihranki gospodinjstev v depozitih večajo. Spodnji graf prikazuje razkol med tema dvema pojavoma. Tu pa se moramo seveda vprašati, kaj to pomeni za naše prihranke in ali res dovolj dobro skrbimo za svoje premoženje.

Graf-Porast depozitev in nižanje obrestnih mer

 

Z vlaganjem v vzajemne sklade lahko presežete inflacijo

Ob naraščajočih prihrankih v depozitih in padajočih obrestnih merah moramo upoštevati tudi neizogiben obstoj inflacije, ki na dolgi rok znižuje vrednost naših sredstev. Ker nismo samo potrošniki, pač pa tudi varčevalci in vlagatelji, moramo svoje prihranke tudi ustrezno zavarovati, da ne izgubijo svoje vrednosti. To storimo tako, da se odločimo za vlaganje v vzajemne sklade in s tem presežemo inflacijo. Tako bomo ohranjali vrednost prihrankov ali pa jih celo plemenitili.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, ali je varčevanje zgolj v depozitih res najbolj racionalna odločitev

Investiranje ali le preprosta matematika?

Tisti, ki se, se boste mogoče spomnili tudi obrestno obrestnega računa. Anekdota pravi, da je Albert Einstein, ko so ga nekoč vprašali, kaj je največji izum človeštva, odgovoril: »Obrestno obrestni račun.« Ne glede na to, ali je anekdota resnična ali ne, ni dvoma, da je v resnici ta preprost izračun dejavnik, ki lahko pomembno vpliva na naše osebne finance.

Citat Albert Einstein Obrestno obrestni račun

Osmo čudo sveta – obrestno obrestni račun

Namreč ravno obrestno obrestni račun nam lepo prikaže, kako delujejo investicije in zakaj je smiselno naše premoženje vlagati v vzajemne sklade. Ta račun je matematični dokaz, da naša sredstva na dolgi rok eksponentno rastejo oziroma pridobivajo na vrednosti. Učinek obrestno obrestnega računa poenostavljeno razloži izjava Benjamina Franklina: “Denar zasluži denar. In denar, ki ga zasluži denar, zasluži denar.«. Ravno zato je toliko pomembno, da svoje prihranke znamo pravilno investirati in pri dolgoročnem varčevanju izkoristimo učinek obrestno obrestnega računa.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte moč obrestno obrestnega računa.

Mesečno poročilo za september 2021

 

Mesečno poročilo za september 2021

 

Naložbeni komentar – september 2021

Globalni delniški trgi so v septembru beležili negativno rast. Vzroki so bile težave kitajskega nepremičninskega podjetja Evergrande, objave visoke inflacije, povišane zahtevane donosnosti državnih obveznic, napovedi zmanjševanja odkupa državnih obveznic v ZDA (t.i. »tapering«) in s tem napovedani dvig obrestnih mer v začetku leta 2022.

Globalni indeks je septembra zabeležil 2,3 % padec. Z več kot 3,0 % padcem so bili v ospredju kapitalski trgi Evrope, medtem ko so ZDA beležile nekoliko manjši padec, 2,8 %. Glavna novica iz evrskega območja so bili izidi nemških parlamentarnih volitev. Tesna zmaga v prid SPD pred CDU/CSU pomeni, da bo lahko trajalo nekaj časa, da bo oblikovana nova vlada. Ta bo lahko oblikovana kot velika koalicija (SPD in CDU/CSU) ali koalicija »semaforja« (SPD, FPD in Zeleni). S temi volitvami se je končala kar 16-letna era Angele Merkel. Sektorsko je bil najuspešnejši sektor energije s skoraj 11 % rastjo, med najslabšimi pa sektor materialov s 6 % padcem.

Na trgih v razvoju je padec znašal 2,1 %. Kitajsko nepremičninsko podjetje Evergrande se sooča z velikimi likvidnostnimi težavami in poplačilom zapadlih kuponov / obresti izdanih obveznic. Dolg podjetja naj bi znašal okoli 300 milijard dolarjev. Kitajska centralna banka je sprostila dodatna likvidna sredstev za omilitev krča v nepremičninskem sektorju. Obenem kitajske oblasti nadaljujejo z močnim omejevanjem tehnoloških podjetij in uvajanjem novih pravil, ki bodo omejili pravico monetizacije osebnih podatkov in monopolno obnašanje nekaterih IT podjetij.

Regionalni trgi so septembra nadaljevali z rastjo, saj so rezultati poslovanja zelo dobri, dividendni donosi pa še naprej visoki. Denar se počasi preliva iz bančnih vlog tudi na delniški trg in posledično lahko v prihajajočih tednih pričakujemo povečano zanimanje za delnice iz regije.

Na surovinskih trgih smo beležili rast cen nafte in plina, kar še povečuje inflacijske pritiske. Okrevanje gospodarstev po pandemiji le še krepi povpraševanje po različnih surovinah, kar pa že povzroča ozka grla v različnih proizvodnih panogah. Podjetja zmanjšujejo proizvodnje ali jih celo zaustavljajo. Zaradi pomanjkanja polprevodnikov v avtomobilski industriji, sta Opel in VW najavila, da bosta za nekaj časa ustavila proizvodnjo.

 

Tudi obvezniški trgi so septembra beležili padec vrednosti. Podatki o vse višji inflaciji v ZDA in Evropi, v Nemčiji, so beležili 4,1 % inflacijo, kar je najvišje v zadnjih 30-letih in povzročili dvig zahtevanih donosnosti obveznic. Ameriška centralna banka je napovedala predvideno zmanjševanje odkupa državnih obveznic (kar bi se lahko zgodilo že novembra), ki trenutno znaša 120 milijard dolarjev na mesec. Program odkupa naj bi se po napovedih končal v sredini prihodnjega leta. Tudi Evropska centralna banka je napovedala zmanjševanje odkupov obveznic, a ne tudi končanja programa odkupov kot v ZDA. Ameriška 10-letna državna obveznica je tako pri 1,49 % zahtevani donosnosti, podobna nemška pa na nivoju -0,20 %.

 

 

Kaj se z vašimi prihranki dogaja v vzajemnem skladu?

 

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev. To pomeni, da sklad operira s premoženjem (prihranki) široke množice vlagateljev, katerega družbe za upravljanje v imenu vlagatelja in z namenom povečevanja vrednosti premoženja upravljajo na kapitalskih trgih. Vlagatelji vložijo svoje prihranke v vzajemne sklade z namenom, da bi jih oplemenitili.

Vzajemni skladi vlagatelju omogočijo lažji in stroškovno bolj učinkovit dostop do kapitalskih trgov ter predstavljajo pomemben komplement bančnemu varčevanju in drugim oblikam varčevanja. Tako vam plemenitenje premoženja prek skladov omogoči, da tudi že z majhnimi (mesečnimi) zneski vstopate na finančne trge. Ker so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjih, je tveganje vaše celotne naložbe manjše. Premoženje sklada namesto vlagateljev upravljajo strokovnjaki (družba za upravljanje), kar prinaša prihranek pri času in potrebi po znanju. Hkrati pa so ti strokovnjaki strogo regulirani, nadzorovani in usposobljeni.

Plemenititi premoženje v investicijskih skladih je tako zelo transparentno in likvidno, saj lahko svoj znesek izplačate kadarkoli, delno ali v celoti. V vsakem trenutku veste, kaj se z vašimi sredstvi dogaja, hkrati pa jih lahko aktivno prilagajate svojim željam ali življenjski situaciji in prenašate med različnimi skladi znotraj krovnega sklada brez stroška prehoda. To pomeni, da krovni sklad vlagateljem omogoča odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček do izplačila sredstev na svoj transakcijski račun.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, kaj se z vašimi prihranki dogaja v vzajemnem skladu.

Celotni posnetek finančnega webinarja z naslovom Netflix, Apple, Google, Amazon in priložnosti za varčevanje se nahaja na tej podstrani.

To je glavna napaka, ki jo lahko storite pri varčevanju

Vrednost prihrankov je na dolgi rok namreč odvisna od tega, kje in kako varčujemo, prav tu pa v primerjavi z ostalimi državami sveta Slovenci precej zaostajamo. Slovenci smo tradicionalni varčevalci, kar pomeni, da večino svojih sredstev zadržujemo na bankah in ne v vzajemnih skladih.

Nalaganje prihrankov v banke je pomanjkljiva varčevalna strategija, predvsem zaradi inflacije, ki čez leta počasi razkraja vrednost naših sredstev. Zato je investiranje v sklade veliko bolj modra odločitev, saj prihranke ne samo ohranja, pač pa tudi bogati.

Prihranki, ki jih naložimo v vzajemne sklade, bodo na dolgi rok rasli, hitrost rasti in končna vsota pa sta odvisni od stopnje tveganja, ki ste jo kot vlagatelj pripravljeni sprejeti. Ko se odločate za varčevanje, je pomembno, da se posvetujete z našim finančnim svetovalcem, ki vam bo znal svetovati in varčevalni načrt prilagodil vašim zmožnostim in željam.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in spoznajte, kako varčujemo Slovenci v primerjavi s tujino.

Naslovna fotografija za video izsek Kako varčujemo Slovenci v primerjavi s tujino

Celotni posnetek finančnega webinarja z naslovom Netflix, Apple, Google, Amazon in priložnosti za varčevanje se nahaja na tej podstrani.

Kaj morate vedeti o Kitajski preden jo vključite v svoj portfelj?

Kitajska se je s svojimi mestom Wuhanom, kjer je decembra 2019 izbruhnil novi koronavirus, znašla na globalni tapeti. Kitajska oblast je s svojimi rigoroznimi ukrepi, centralnim vodenjem in politiko ničelne tolerance prispevala, da je bilo okrevanje na Kitajskem izredno hitro in so bili posledično kitajski kapitalski trgi v letu 2020 s svojo 50-odstotno rastjo eni najdonosnejših. Hkrati pa so rigorozni ukrepi protimonopolne politike iste vlade v letu 2021 povzročili, da je kitajski kapitalski trg zabeležil več kot 20-odstotni padec.

Ti trgi, ki jih v Generali Investments združujemo v skladu Generali Indija – Kitajska, sodijo med trge v razvoju, za katere se moramo zavedati, da zaradi večje volatilnosti in visokega političnega tveganja predstavljajo večje tveganje, a hkrati smo za sprejeto tveganje lahko na drugi strani nagrajeni z višjo stopnjo rasti. Sašo Šmigič, direktor naložbenega sektorja in dolgoletni upravitelj sklada Generali Indija – Kitajska pravi: »Kitajski kapitalski trg lahko, če ga primerjamo z ameriškim, ki beleži več kot 100-letno zgodovino, označimo zaradi njegove mlajše zgodovine in volatilnosti za »najstniški trg«. Kot pove že sam pojem hitro razvijajoči se trg, je ta trg bolj volatilen, bolj živahen, več se dogaja, več premikov vidimo, tako navzdol, kot navzgor.« A kot nas zgodovina uči, vsaki korekciji sledi odboj, ali kratkotrajen, ali dolgotrajen, odvisno od tega kakšna situacija je bila v ozadju.

 

Na koncu, ne pozabimo, svoj portfelj naložb morate vedno razpršiti na tak način, da vas morebitna izguba pri eni vrsti naložb ne bo ogrozila. Zaradi dejstva, da so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev, je tveganje vaše celotne naložbe manjše in so zaradi tega vzajemni skladi primeren produkt za varčevanje oz. plemenitenje prihrankov za široko množico ljudi.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, kaj morate vedeti o Kitajski preden jo vključite v svoj portfelj.

 

 

Celotni posnetek finančnega webinarja o Kitajski z naslovom Amazon vs. Alibaba – priložnosti in tveganja se nahaja na tej podstrani.

Generali Growth Equity Fund je zaključil nakup deleža v družbi Diverto d.o.o., Zagreb

 

 

Diverto je podjetje s sedežem v Zagrebu, ki je bilo ustanovljeno leta 2007 in velja za enega od začetnikov razvoja kibernetske varnosti, ki uspešno razvija in nadgrajuje svojo strategijo in tehnično strokovno znanje.

Podjetje ponuja celovite storitve informacijske varnosti. Od pionirskih začetkov na tem področju je zraslo v enega vodilnih ponudnikov teh storitev v regiji. Podjetje strankam, kot so finančne in vladne inštitucije, ponudniki telekomunikacijskih in energetskih storitev, nudi zaščito pred varnostnimi grožnjami, ki lahko povzročijo kršitve varstva podatkov, finančno izgubo in zmanjšano verodostojnost. Ponuja raznovrstne storitve informacijske varnosti, od svetovalnih do storitev upravljanja. Nabor storitev vključuje upravljanje, obvladovanje tveganja in skladnosti, ocene in testiranja, izobraževanje in usposabljanje, odziv na incidente, storitve krepitve zaščite in varnostni operativni center (SOC). Podjetje spada v sam vrh po številu pridobljenih certifikatov, ki se uporabljajo v tem sektorju.

S kapitalskim vstopom Generali Growth Equity Fund v podjetje, bo Diverto okrepilo nadaljnji razvoj svojih storitev in ponudbo le-teh na trgih v ožji regiji.

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.

 

Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v družbo Diverto, d. o. o., sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

 

Mesečno poročilo za avgust 2021

 

Mesečno poročilo za avgust 2021

 

Naložbeni komentar – avgust 2021

Globalni delniški trgi so tudi avgusta nadaljevali z rastjo, čeprav se pandemija nadaljuje in grozi z jesenskimi omejitvami javnega življenja. Srečanje centralnih bankirjev v Jackson Holu v ZDA ni prineslo pretresov, spreminja pa geopolitično podobo sveta neurejen umik ZDA iz Afganistana.

Globalni indeks je avgusta zabeležil 2,8 % rast. Izstopale so ZDA z 3,1 % rastjo, medtem ko je Evropa nekoliko zaostala s 1,7 % rastjo. Rezultati poslovanja podjetij za 2. četrtletje so bili odlični, a previdne napovedi za nepredvidljivo jesen so v prvem delu avgusta ohladile vlagatelje. Komunikacija po sestanku centralnih bank, kjer je FED sporočil da dviga obrestnih mer še ne bo prav kmalu, je okrepila zanimanje za tehnološka podjetja in delnice na splošno. Evropa je kljub odličnim rezultatom zadnje tedne nekoliko zadržana, saj nemške volitve prinašajo negotovost o bodoči sestavi koalicije in s tem o glavnih usmeritvah za ekonomijo. Neznanko predstavljajo »Zeleni«, ki lahko temeljito spremenijo dinamiko v gospodarstvu. V panožnem pogledu so avgusta zopet izstopale tehnološke delnice, glavne uteži tako v panogi IT kot tudi v komunikaciji ter panogi oskrbe in financ. Finance še naprej privlačijo vlagatelje, ker so vrednotenja nizka, poslovanje v 2. četrtletju je bilo odlično, izplačila dividend se sproščajo. Oskrba pa pridobiva zaradi rasti cen elektrike in plina na borzah, pa tudi zaradi rasti cen kuponov CO2 na evropskih borzah. Zaostala sta sektorja materialov in energije, ki sta edina zabeležila rahel padec v avgustu. Delno lahko razloge iščemo v konsolidaciji po močni rasti in izplačilih dividend v preteklem obdobju, so pa tudi kitajske oblasti aktivno nastopile v boju z močno in včasih špekulativno rastjo cen surovin.

Na trgih v razvoju je rast znašala 2,5 %, a ta številka zamegli velike razlike med posameznimi trgi. Kitajske oblasti so nadaljevale z močnim omejevanjem tehnoloških podjetij in uvajanjem novih pravil, ki bodo omejili pravico monetizacije osebnih podatkov in monopolno obnašanje nekaterih IT podjetij. Na drugi strani vse to »vmešavanje« plaši vlagatelje, ki so postali zadržani in čakajo, da se pravila ustalijo in poslovni modeli skristalizirajo. Ta negotovost je prinesla skoraj 3,7 % upad kitajskih delnic, medtem, ko so indijske, ruske in brazilske delnice zrastle od 5,6 % do 8,1 %. Vlagatelji so selili sredstva iz kitajskih delnic v ostale trge v razvoju, kar je prineslo močno rast ostalih trgov v primerjavi s kitajskim. Ker se bo očitno spreminjanje pravil na Kitajskem nadaljevalo, lahko pričakujemo, da se bo pritisk na kitajske delnice nadaljeval. Tudi slabo koordiniran umik ZDA iz Afganistana ter krepitev Kitajske tako v regiji kot tudi globalno kaže, da se bodo napetosti med obema svetovnima silama nadaljevale in ZDA z večjo ekonomsko močjo bodo še naprej poizkušale omejevati kitajska tehnološka podjetja, ki se sedaj borijo na dveh frontah. Položaj vlagatelji vidijo kot tvegan, kar jih drži pasivne.

Regionalni trgi so avgusta nadaljevali z rastjo, saj so rezultati poslovanja zelo dobri, dividendni donosi pa še naprej visoki. Denar se počasi preliva iz bančnih vlog tudi na delniški trg in posledično lahko v prihajajočih tednih pričakujemo povečano zanimanje za delnice iz regije.

Surovinski trgi so se avgusta še nekoliko znižali, a povpraševanje po surovinah in materialih, tudi zaradi inflacije, ki je višja od pričakovanj, ostaja močno, tako da močna korekcija ni pričakovana. Nasprotno, ukrepi držav za okrevanje po pandemiji in razni stimulativni ukrepi ter prehod na zeleno bodo povpraševanje po materialih v prihodnjih mesecih in letih okrepili.

 

 

Obvezniški trgi so avgusta relativno stagnirali oziroma malenkost izgubili, saj so se pričakovanja glede dviga obrestnih mer in zmanjšanja likvidnosti spreminjala iz dneva v dan, a hitrega dviga obrestnih mer po zadnji komunikaciji FED-a ni pričakovati. Ameriška 10- letna državna obveznica ostaja v relativno ozkem pasu okoli 1,27 % donosa, podobna nemška pa na nivoju -0,44 %. Popravljeni za inflacijo so vsi ti donosi močno negativni in spodbujajo vlagatelje, da selijo sredstva v nepremičnine in delnice. Tudi dolar v primerjavi z evrom ostaja v relativno ozkem pasu okoli 1,18 dolarja za evro.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pregled dogajanja:

Poletni dnevi še naprej dopuščajo sproščenost, a jesen in z njo bolj tvegani dnevi se bližajo. Pandemija nikakor noče popustiti. Nasprotno, število okuženih še naprej narašča, tako pri nas v Evropi kot drugod po svetu. Epicenter trenutno ostaja v Aziji in Oceaniji, kjer so omejitve javnega življenja zelo ostre in na nas vplivajo kot težave v logističnih verigah. Le en okužen pristaniški delavec je povzročil zaprtje enega največjih kontejnerskih pristanišč na kitajskem, kar lahko še poslabša že tako izredno situacijo v logistiki. Zaupanje managerjev in potrošnikov se zaradi tega krha in zmanjšuje. Gospodarski kazalci se tako že slabšajo v ZDA, potrošniki trošijo manj in v zadnjem mesecu so se pričakovanja o rasti BDP znižala za pol odstotne točke na še vedno visokih 6 %, a vseeno to kaže, da je točka maksimalnega optimizma za nami.

V Evropi, ki je po razvoju pandemije nekoliko za ZDA, kazalci ravno zdaj dosegajo svoj vrh in se bodo poslabšali v jesenskih mesecih. A kljub pričakovanem poslabšanju v Evropi, so kazalci tako v Evropi kot ZDA še vedno na visokih območjih in močno v fazi rasti. Skrbi pa močno slabšanje teh kazalcev v Aziji, ki zaradi hitrega širjenja pandemije drsi v novo recesijo.

Celoten razvoj dogodkov zmanjšuje verjetnost hitrega dviga obrestnih mer. Komunikacijo, glede obrestnih mer in politike centralnih bank na splošno, pričakujemo konec meseca iz srečanja centralnih bankirjev v ZDA. Da se velikih premikov v obstoječi politiki trenutno ne pričakuje, kažeta tako dolar kot tudi donosi ameriških in ostalih obveznic, ki ostajajo zelo nizki in njihovi trendi ne kažejo na obrat. Inflacija ostaja visoka, a se je trend naraščanja umiril. Vseeno pa je občutek, da bo »prehodna višja inflacija« trajala precej dalj časa kot večina udeležencev trga pričakuje, saj ne govorimo o dveh ali treh mesecih, ampak lahko od dvanajst in več mesecev.

Zapleta se zadnje tedne tudi na geopolitičnem področju, saj razpad afganistanske vojske po umiku ZDA ter posledično prevzemu oblasti s strani skrajnih islamistov kaže na spremembe geopolitičnega zemljevida. Položaj na bližnjem vzhodu ne bo več enak kot je bil nekoč. Več moči pridobiva Kitajska, ZDA so izgubile velik del kredibilnosti in kitajska komunistična partija je položaj včeraj že izkoristila za nekaj tvitov Tajvanu in namig, da se naslanjati na ameriško pomoč ni smiselno. Kratkoročno novo risanje razmerij moči ne bo vplivalo na trge, na daljše obdobje pa se lahko gospodarska vojna zaostri in odprejo nova žarišča, ki bo močneje vplivala tako na trge kot gospodarstva.

Kapitalski trgi ostajajo zaradi poplave likvidnosti še naprej v rekordnih območjih. Obveznice ostajajo blizu rekordno nizkim donosnostim, popravljenim za inflacijo so donosi krepko negativni. Posledično delnice rastejo še naprej. Govorimo o ameriškem in evropskem delniškem trgu, saj trgi v razvoju že močno zaostajajo in se nikakor ne morejo izviti iz negativnega primeža. Kitajsko nadaljnjo vmešavanje v tehnološka podjetja, tokrat v razvijalce igric, kaže, da regulatorni in vsesplošni pritisk ni popustil in da vlagatelje čakajo nova presenečenja.

Tudi v ZDA po zadnjih rezultatih, ko je bil odziv vlagateljev negativen, tehnološka podjetja nekoliko zaostajajo za rastjo trga. Pozornost vlagateljev je še naprej usmerjena v industrijo, finance ter podjetja iz področja široke potrošnje. Se je pa število podjetij, ki potiskajo indekse višje, močno skrčilo, kar je tehnično gledano slabo za nadaljnjo rast trga, saj je ta odvisna od vse manjšega števila rastočih delnic. To kaže na določeno izčrpanost trga in vlagateljev, čeprav na tej točki govoriti o morebitni korekciji je zelo nehvaležna naloga. A previdnost je tokrat na mestu. Vrednotenja ostajajo zelo visoka in kot kaže nas tudi v prihodnje čaka zelo negotovo poslovno okolje, zaradi česar so vlagatelji bolj previdni.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer, inflacijska pričakovanja se umirjajo, a višja inflacija bo očitno trajala dalje od pričakovanj. Pandemija ostaja največja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na kitajskem pa dodajata svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih so znižala pričakovanja. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovosti o bodoči politiki centralnih bank ostajajo te delnice volatilne in vlagatelji previdni. Negotovost vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje, čeprav previdno pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin, kjer so vrednotenja zelo visoka. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov postala izrazito tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Želite zaradi nizkih obrestnih mer varčevati še drugje?

 

 

Povprečni slovenski vlagatelj ima večino privarčevanih sredstev prav v depozitih oziroma kar na transakcijskem računu na banki. A ker so obresti tam tako rekoč nične, pozornost vse bolj privabljajo tudi vzajemni skladi.

Vlagateljem so na voljo številne možnosti varčevanja, vendar se je v praksi izkazalo, da so lahko vzajemni skladi zaradi svojih prednosti na dolgi rok pameten izbor. In kdaj začeti? Vedno poudarjam, da dlje, kot vlagatelj varčuje, več ima lahko privarčevanega na koncu.

Zakaj ne začnete z varčevanjem že danes?
Pri tej alternativi varčevanja se morate zavedati, da so tovrstna investiranja in varčevanja tvegana, saj vam donosnosti, kot je to v primeru varčevanja na banki, kjer vam le-ta garantira določeno fiksno donosnost v obliki obrestne mere, pri vzajemnih skladih ne morejo garantirati. In kakšno obliko vzajemnega sklada torej izbrati? Če pogledamo, da finančni strokovnjaki, z Benjaminom Grahamom na čelu, učijo, da je treba investirati na način čim večje razpršenosti tudi znotraj naložbenih razredov, torej med delnice, obveznice in denar, je lahko zelo primerna izbira globalni vzajemni sklad s fleksibilno strukturo.

Zakaj razpršiti?
Samo z vlaganjem denarja v večje število delnic, obveznic in instrumentov denarnega trga in ob tem v različne panoge ali v enem pristopu v globalni vzajemni sklad s fleksibilno strukturo se lahko vlagatelji zanesljivo zaščitijo pred tveganji, da bi se ob izbiri teh vrednostnih papirjev povsem zmotili. Tudi globalen vzajemni sklad s fleksibilno strukturo se lahko zaradi svoje široke naložbene strukture zelo prilagaja kapitalskemu trgu. Kaj to pomeni? Med rastjo delniških trgov v večjem odstotku investira v delniške naložbe, v manj ugodnih razmerah pa premoženje prerazporeja v varnejše oblike naložb, kot so to državne in podjetniške obveznice, zamenljive obveznice, instrumente denarnega trga, depozite in denar. Zaradi svoje globalne usmeritve in fleksibilnosti zagotavlja stabilen dolgoročen donos. Takšna razpršitev minimizira vlagateljevo nagnjenost k napakam in maksimira njegove možnosti, da ima pri izbiri »prav«.

Zakaj varčevanje v vzajemnih skladih?
Ta način je v primerjavi z neposrednim varčevanjem v vrednostnih papirjih preprost, saj vlagatelju ni treba odpirati trgovalnega računa, kot je to obveza pri borznoposredniški hiši. V tem primeru vlagatelj ob pomoči finančnega svetovalca zgolj izbere ustrezen vzajemni sklad, izpolni, podpiše in izroči pristopno izjavo ter na račun vzajemnega sklada nakaže denarna sredstva. Vse skupaj lahko traja le nekaj minut. Za vse ostalo, torej za plemenitenje teh vplačanih sredstev pa poskrbi vzajemni sklad oziroma upravitelj izbranega sklada.

Vzajemni skladi so namenjeni vsem in še posebej tistim vlagateljem, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želijo sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi. Izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče dejavnosti prepustijo družbi, ki upravlja vzajemni sklad.

Ključna prednost vlaganja v vzajemne sklade je tudi uvedba krovnega sklada, ki je od leta 2009 naprej vlagateljem prinesel kar nekaj prednosti. Med drugim odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Torej prehodi, kot oblika optimiziranja vlagateljevih sredstev znotraj krovnega sklada, niso ne davčno in pri večini družb za upravljanje tudi ne stroškovno obremenjeni, kar je za vlagatelje v sklade lahko velika prednost v primerjavi z neposrednim kupovanjem delnic na borzi. Davčna obveznost nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada. Pri delnicah na primer, ste zavezanec za dohodnino že ob prodaji oziroma t. i. »zamenjavi« za druge delnice.

Prednost pri vlaganju v sklade je tudi ta, da vam ni treba spremljati dogajanja na borzi, ker to opravijo strokovnjaki, ki so za to usposobljeni. To pomeni, da premoženje vzajemnega sklada upravljajo dobro usposobljeni upravitelji. Le-ti poskrbijo, da pri upravljanju premoženja naložbe vzajemnega sklada dovolj razpršijo, da vlagatelji v vzajemni sklad po nepotrebnem ne prevzemajo prevelikega tveganja. Ob temu pa premoženje vseskozi upravljajo v okvirih jasne naložbene politike posameznega vzajemnega sklada.