Naložbe v tehnološke delnice

 

 

Najboljši tehnološki vzajemni skladi so v zadnjih treh letih dosegali več kot 30-odstotni letni donos. Prav tako so se pokazale tržne niše pri naložbah v podjetja s področja umetne inteligence in varnosti podatkov. Prihodnost pripada tehnologiji, zato nobenemu vlagatelju ne sme v portfelju manjkati tehnoloških delnic ali še bolje košarice tehnoloških delnic zbranih v vzajemnem skladu.

Tehnološka podjetja v zadnjem času dosegajo velikanske uspehe in podirajo vedno znova nove rekorde. Štiri od petih najvrednejših podjetij na svetu so tehnološka podjetja, ki že leta vodijo svetovni borzni reli. So izjemno uspešna, inovativna in trajnostno naravnana. Konec koncev svet postaja vse bolj digitalni. Od številnih megatrendov imajo koristi tako veliki tehnološki koncerni kot tudi majhna podjetja, ki odkrivajo tržne niše.

Nekaj primerov takšnih praks, ki spreminjajo naš vsakdan:
– Avtomatizacija: tovarne postajajo vse bolj digitalne, roboti prevzemajo delo, komunicirajo z ljudmi in celo med seboj.
– Mobilnost prihodnosti: že dolgo ni več zgolj skrb klasičnih proizvajalcev avtomobilov in njihovih dobaviteljev. Avtomobili so že danes majhni ali veliki računalniki, ki bodo kmalu vozili popolnoma avtonomno.
– Mesta prihodnosti: naša življenja v mestih se zelo spreminjajo. Mesta postajajo vse bolj digitalna in veliko bolj omrežena.

Ti trije primeri nam kažejo, kako pomembna je tehnologija danes in kako pomembna bo tudi v prihodnosti.

Delnice tehnoloških podjetji cvetijo
Po vsem tem ni čudno, da tehnološke delnice že leta cvetijo. V zadnjih desetih letih je močno narastel tudi ameriški borzni indeks S&P 500, katerega sestavlja že več kot 30 % panog tehnologije. To je glavni razlog, da ameriški borzni indeks deluje toliko bolje kot glavni indeksi v Evropi. Po mnenju strokovnjakov je dobiček v tehnološkem sektorju od sredine sedemdesetih let naraščal približno 200 odstotkov hitreje kot dobički drugih podjetij.
In potem je prišla korona kriza. Februarja in marca so svetovne borze močno padle in v tistem trenutku so bile na tleh vse panoge. Tudi tehnološke delnice, ki so bile vajene le uspehov, so močno izgubile na vrednosti, vendar so si hitro opomogle in znova dosegajo rekordne rasti.

Obstaja dober razlog, da so se tehnološka podjetja tako dobro prebila skozi kremplje korona krize. Internetna podjetja so med velikimi zmagovalci krize. Po globalni zaustavitvi gospodarstev se je močno povečalo povpraševanje po njihovih storitvah in izdelkih. Internetne linije so žarele v domačih pisarnah, konference pa so potekale na spletnih platformah, kot sta Zoom ali Skype. Podjetja so nadgradila strojno in programsko opremo, klasični seminarji so se spremenili v spletne seminarje in kar naenkrat je skoraj vsa komunikacija potekala preko spleta.

Digitalizacija je dobila zagon
Vsekakor je digitalizacija v tej krizi dobila velikanski zagon. Podjetja in ljudje se zdaj še hitreje pripravljajo na prihodnost – in to digitalno.

Prihodnost pa moramo v svoje roke vzeti tudi sami. Poskrbimo, da bodo naši prihranki dobro oplemeniteni, zato je smiselno, če smo del tehnologije tudi sami. Naložbe v tehnološke sklade so izjemna priložnost za tiste, ki že imajo svoj kapital in tudi za tiste, ki morajo šele poskrbeti za izgradnjo svojega premoženja. Pogumno vstopite v svet tehnologije tudi vi in si omogočite lepšo in varno prihodnost.

 

 

 

Kakšne so finančne navade Slovencev in na kaj vse vplivajo?

 

 

Po podatkih EFAME bi imeli na voljo 1600 milijard evrov več sredstev za spodbude evropskemu gospodarstvu in trajnostnemu razvoju, če bi evropska gospodinjstva zmanjšala svoje prihranke v depozitih za samo 5 odstotnih točk in jih prerazporedila v druge varčevalne oblike kot so pokojninski in vzajemni skladi.

Več o tem z Luko Podlogarjem na Coffee to Connect v organizaciji AmCham Slovenija.

Dobimo se v petek, 9. oktobra, 2020, ob 10. uri. Dogodek boste lahko spremljali TUKAJ.

 

Mesečno poročilo za september 2020

 

Mesečno poročilo za september 2020

 

Naložbeni komentar – september 2020

 

September je trgom prinesel novo dozo nestanovitnosti. Posledica nekoliko večje »ohlapnosti« pri spoštovanju pravil socialne distance in mednarodnega pretoka prebivalstva v poletnih mesecih zaradi sezonskih dopustov, je močno povečalo število pozitivnih vzorcev na novi koronavirus. Okužbe s koronavirusom so se povečevale povsod po svetu in število žrtev je preseglo milijon. Na drugi strani se ukrepi držav v boju s korona krizo spet krepijo, tako omejevalni ukrepi, kot tudi ukrepi za omilitev gospodarskega vpliva te krize. Kljub temu da v osnovnem scenariju še vedno ni predvideno omejevanje javnega življenja kot smo ga videli spomladi, tempo v zgodnji jeseni ne vzbuja velikega zaupanja. V strahu pred ponovitvijo negativnega scenarija z začetka leta, smo ponovno videli reakcijo vlagateljev na te informacije. Prodajali so ciklične, bolj izpostavljene delnice, in kupovali delnice podjetij povezanih s tehnologijo, delom od doma ter e-trgovino in zdravstvom. Do ameriških volitev je še dober mesec dni in kampanja je v polnem teku, kar lahko še dodatno poveča nihajnost na trgih.

Kitajsko gospodarstvo nadaljuje s počasnim a konstantnim okrevanjem, kar potrjujejo tudi zadnji pozitivni makroekonomski kazalci. Evropa in ZDA sta na makro ekonomskem nivoju videli manjši obrat navzdol, predvsem v storitvenem sektorju, medtem ko se industrija še naprej krepi. Dolar se je v primerjavi z evrom nekoliko okrepil, popravek so doživele tudi plemenite kovine.

V Evropi se počasi približujemo kritičnemu trenutku dogovora o brexitu, ki se zdi vse manj verjeten. Vse gre v smeri dokončnega izstopa brez dogovora, kar bo pripeljalo do carin in s tem precejšnjih ovir pri trgovini. To lahko v določenih segmentih gospodarstva močno načne že tako krhko zaupanje v gospodarsko rast. Zdi se, da trgi niso povsem vračunali slabega scenarija, saj večina globalnih analitikov v tem trenutku evropske delnice vidi privlačnejše od ameriških, predvsem zaradi nižjih vrednotenj. Posebna zgodba so trgi v razvoju, kjer zadnje tedne izstopa Turčija. S slabo gospodarsko politiko, ki jo nadomeščajo s pospešenim zaostrovanjem na zunanjepolitičnih frontah, vidimo počasno implozijo turškega gospodarstva, najbolj očitno pa se to odraža na hitrem padcu vrednosti turške lire v primerjavi z evrom in dolarjem.

Na surovinskih trgih in trgih plemenitih kovin, smo septembra zabeležili rahli popravek, saj sta tako zlato kot nafta pretekli mesec zabeležila negativno donosnost.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Zadnji septembrski teden je trgom prinesel novo dozo nihajnosti, saj so se negativne novice iz sveta prezrcalile v borzno dogajanje. Okužbe s koronavirusom se krepijo praktično povsod po svetu in število žrtev je preseglo milijon. Na drugi strani se ukrepi držav v boju s korona krizo spet krepijo, tako omejevalni ukrepi kot tudi ukrepi za omilitev gospodarskega vpliva te krize. V osnovnem scenariju še vedno ni predvideno omejevanje javnega življenja kot smo ga videli spomladi, a tempo v še vedno zgodnji jeseni ne vzbuja velikega zaupanja. Zato smo prejšnji teden ponovno videli že videno reakcijo vlagateljev na te informacije. Prodajali so ciklične, bolj izpostavljene delnice, in kupovali delnice podjetij povezanih s tehnologijo, delom od doma ter e-trgovino in zdravstvom. Takih reakcij lahko to jesen in zimo verjetno pričakujemo še več, saj trg izgleda precej nestabilno. Do ameriških volitev je še dober mesec dni in kampanja je v polnem teku. Tudi iz tega vira lahko pričakujemo višjo nihajnost. Gospodarska aktivnost zadnje tedne ubira zelo različne poti. Kitajska nadaljuje s počasnim okrevanjem, kazalci se izboljšujejo, Evropa in ZDA sta videli manjši obrat navzdol, razlog za slednje pa lahko iščemo predvsem v storitvenem sektorju, medtem ko se industrija še naprej krepi. Dolar se je v primerjavi z evrom nekoliko okrepil, popravek so doživele tudi plemenite kovine. Udeležili smo se tudi ene večjih gospodarskih konferenc v Nemčiji (tokrat on-line), kjer so bila prisotna vsa pomembnejša podjetja iz regije nemško govorečega dela Evrope. Povzetek je, da je gospodarski položaj boljši kot se zdi na prvi pogled, podjetja so se prilagodila na hitro se spreminjajoče okolje in vseeno zrejo v prihodnost z optimizmom, vidijo rast poslovanja. V optimizmu prevladujejo sektorji IT, še posebej programske opreme, osnovne potrošnje, zdravstva in vse kar je povezano z e-trgovino in delom od doma. Težave so v storitvenem sektorju (turizem, gostinstvo, letalska in avtomobilska industrija ter materiali).

– Trgi so pretekli teden zopet stopili na zavoro in vlagatelji so si bolj želeli naložb, ki v njihovih očeh predstavljajo varnost oziroma odpornosti na korona krizo. To je pomenilo rast predvsem tehnoloških delnic, kar je zopet okrepilo visoka vrednotenja. Kljub temu pa trgi dajejo vtis izčrpanosti, kar pomeni da bo za premik na višje nivoje in vnovično rast potrebno več dobrih novic in zelo verjetno še več denarja. Pri slednjem se zadnje čase zatika, saj je Fed zaenkrat nakazal, da bo obrestne mere še dolgo časa držal na nizkih nivojih, a da trenutno ne načrtuje dodatnih likvidnostnih vzpodbud. Žogico je prepustil ameriškemu kongresu in senatu, ki nekako ne uspeta doseči dogovora o višini novega stimulusa za prebivalstvo. Dogovor pred volitvami je vse manj verjeten, zato oktober, kot navadno, postaja nevaren mesec za delnice. V Evropi se počasi približujemo kritičnemu trenutku dogovora o Brexitu, ki se zdi vse manj verjeten. Vse gre v smeri dokončnega izstopa brez dogovora, kar bo pripeljalo do carin in s tem precejšnjih ovir pri trgovini, kar lahko v določenih segmentih gospodarstva močno načne že tako krhko zaupanje v gospodarsko rast. Zdi se, da trgi niso povsem vračunali slabega scenarija, saj večina globalnih analitikov v tem trenutku evropske delnice vidi privlačnejše od ameriških, predvsem zaradi nižjih vrednotenj. Posebna zgodba so trgi v razvoju, kjer zadnje tedne izstopa Turčija. S slabo gospodarsko politiko, ki jo nadomeščajo s pospešenim zaostrovanjem na zunanjepolitičnih frontah vidimo počasno implozijo turškega gospodarstva, najbolj očitno pa se to odraža na hitrem padcu vrednosti turške lire v primerjavi z evrom in dolarjem. Na drugi strani imamo Poljsko, kjer ta teden poteka največji evropski IPO letošnjega leta, saj se na borzo uvršča še eno zelo uspešno e-trgovinsko podjetje Allegro.

NASVET ZA VLAGATELJE
Ohranjamo stara priporočila. Določene panoge in delnice so zelo drage, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo. Vseeno ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in kljub kratkotrajni korekciji v prvih dveh tednih septembra je interes med vlagatelji za tehnološke delnice še vedno najmočnejši, a morebitno zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Položaj svetovnih ekonomij je zelo različen in negotova jesen obljublja povišano nihajnost, a trend rasti trgov, predvsem na krilih tehnologije, se lahko nadaljuje. Krepi se politična negotovost pred ameriškimi volitvami in zaradi napetosti med ZDA ter Kitajsko. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti poslovanja dragi. Posledično svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah saj so donosi teh delnic od začetka leta še vedno zelo nadpovprečni. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so kljub zadnji korekciji vrednotenja visoka, papirnati dobički pa veliki, bi morebiten močnejši obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo.

 

 

DELOVE PODJETNIŠKE ZVEZDE 2020

 

 

 

V letošnjem letu naslavljajo pomembno temo – Kako postati boljši navigatorji sprememb?

Tudi letos novembra bomo na Brdu pri Kranju podelili prestižni kipec, nagrado – Delova podjetniška zvezda leta, podjetju, ki bo po izboru strokovne žirije najboljši med najboljšimi malimi in srednje velikimi podjetji.

Letošnjo strokovno žirijo sestavljajo:
– predsednik komisije Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta Kolektor Holding in direktor družbe FMR,
– Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments,
– dr. Dušan Mramor, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani,
– Simon Zajc, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,
– Marino Furlan, ustanovitelj in direktor podjetja Intra lighting, ki je bil Delova podjetniška zvezda 2019 in
– predstavniki uredništva Delo.

Družba Generali Investments se zaveda svojega poslanstva odgovornega finančnega posrednika. Naše poslanstvo je biti prisoten, aktiven deležnik v lokalnem okolju in prispevati k pozitivnemu krogu, ki pripomore k višji ekonomski učinkovitosti, višji konkurenčnosti in ne nazadnje tudi k višji blaginji.

V projektu Podjetniške zvezde vsako leto sodelujejo izbrana mala in srednje velika uspešna podjetja, izmed katerih, se po izboru strokovne komisije, enemu izmed njih podeli naziv Delova podjetniška zvezda leta. Podjetniške zvezde so podjetja prihodnosti, ki rastejo, zaposlujejo, vlagajo v razvoj, izvažajo, inovirajo in so družbeno odgovorna. Imajo rešitve in vedo, kaj potrebujejo, da bodo uspešni še naprej, ljudje jim zaupajo in jih cenijo – in prav taki lahko prinesejo spremembe v našo družbo.

Osrednja nit letošnje kampanje z naslovom Kako postati boljši navigatorji sprememb bodo zgodbe podjetij, katerih začrtana strategija temelji na:
– finančnih virih za rast in razvoj,
– trajnostni naravnanosti (družbeni, okoljski in ekonomski),
– novih tehnologijah in
– energetski preobrazbi.

Projekt podpiramo, ker spodbuja inovativna in razvojno usmerjena podjetja, ki si želijo odličnosti in dolgoročnega uspeha ter podpirajo svoje zaposlene, saj smo družba, ki ima v svojem DNK-ju zapisane podobne vrednote – odličnost, dolgoročnost, strast, zmaga in ekipni duh. Ponosni smo, da tako izpolnjujemo tudi naše poslanstvo odgovornega finančnega posrednika ter pripomoremo k razvoju in rasti slovenskega gospodarstva.

Zato smo tudi ustanovili sklad zasebnega kapitala, Generali Growth Equity Fund, ki podpira rasti željne, ambiciozne podjetniške ekipe, ki vodijo mala in srednja podjetja v Sloveniji in širši regiji. Mala in srednje velika podjetja so motor vsakega gospodarstva, vendar so pri nas pogosto manj razumljena in tudi zato jih vidimo kot dobre poslovne partnerje. S skladom pozitivno prispevamo ne zgolj k donosu naših vlagateljev, temveč tudi k povečevanju slovenske gospodarske rasti. Slovenija je dežela majhnih in srednje velikih podjetij, kar 99,8 odstotka oziroma več kot 136.000 jih namreč spada v to kategorijo. Ta podjetja zaposlujejo več kot 72% odstotkov vseh aktivno zaposlenih in ustvarijo 65% odstotkov ustvarjene dodane vrednosti v gospodarstvu, kar je nad povprečjem EU. Generali Growth Equity Fund je sklad namenjen predvsem institucionalnim vlagateljem. Cilj sklada je prispevati k rasti in razvoju poslovanja podjetij in nuditi podporo poslovodstvu pri doseganju dolgoročnih ciljev.

 

 

Mesečno poročilo za avgust 2020

 

Mesečno poročilo za avgust 2020

 

Naložbeni komentar – avgust 2020

 

Na globalnih delniških trgih je bil mesec avgust zelo pozitiven, saj smo beležili rast tečajev praktično po celem svetu. Še posebej so prednjačile delnice največjih tehnoloških podjetij v Ameriki, poznane pod kratico FANG, ki so v mesecu pridobile dobrih 22 odstotkov. Tako je Nasdaq v zadnjem mesecu osvojil nov vrh pri 11775 točkah. Tako skokovito rast je težko opravičevati z znatnim izboljšanjem poslovanja podjetij, temveč v dojemanju vrednosti posameznega podjetja s strani zelo aktivnih malih vlagateljev, ki si verjetno niso znali najbolje razjasniti, kaj pomeni delitev delnic. Če namreč dobimo za eno staro delnico štiri nove, to še ne pomeni, da so nove sedaj bolj poceni. Omenjeno smo zasledili predvsem pri dveh najbolj vročih delnicah preteklega meseca, Applu in Tesli. Da pa se poletna romantika bliža koncu, pa napoveduje zviševanje indeksa strahu, ki nakazuje ohladitev.
Temu botruje tudi približevanje nekaterih »človeških« tveganj, kot so bližnje ameriške volitve in odpiranje drugih potencialnih žarišč, napetosti med Turčijo in članicami EU okoli potencialnega odkritja energetskih virov. Na drugi strani so bile objave makroekonomskih podatkov bolj ali manj skladne s pričakovanji. Izpostaviti moramo, da se je pozitivna ekonomska dinamika držav glede na anketne vprašalnike PMI bolj ali manj vrnila. So pa bile objave malo nižje od pričakovanj. Managerji vidijo, da so ukrepi stimulacije fiskalnih in monetarnih avtoritet zadostni. Vse več je upov o hitrejšem razvoju cepiva proti virusu Covid-19, kar je imelo pozitiven vpliv na farmacevtska podjetja.

Odvila se je najpomembnejša letna konferenca centralnih bankirjev, ki se tradicionalno dogaja v idiličnem letovišču Jackson Hole v Ameriki. Najpomembnejša je bila napoved o spremembi inflacijskega targetiranja, kjer bodo po novem ciljali povprečno inflacijo v času. Z drugimi besedami to pomeni, da bo obdobju nižje inflacije od cilja (v tem obdobju smo sedaj), sledilo obdobje višje inflacije, a centralna banka s tem ne bo imela večjih problemov. S tem se odprejo vrata še daljšemu obdobju večje denarne stimulacije. Zelo verjetno bo tudi Evropska Centralna Banka sledila omenjeni modifikaciji, kar bo vodilo v višjo inflacijo tudi v Evropi. Verjetno bo to tudi neka oblika »zdravila« za javne finance v naslednjih letih.

Na omenjeno novico o napovedi višje inflacije so se najslabše odzvale obveznice, ki so beležile padec v višini dobrega pol odstotka. Še posebej so bile pod pritiskom obveznice z dolgo ročnostjo. Vprašanje pa je, kako dolga bo ta korekcija, saj je zaradi vseh stimulacijskih ukrepov na trgu še vedno presežna likvidnost.

 

Na surovinskih trgih in trgih plemenitih kovin, smo beležili zelo miren mesec, saj sta tako zlato kot nafta ohranjala svojo vrednost. Je bilo pa bolj pestro na deviznih trgih, kjer je dolar po Jackson Holu izgubljal nasproti drugim valutam.

Avgust je že tradicionalno mesec, ko borzne družbe objavijo rezultate drugega kvartala. NLB je večino odpisov naredila letos že v obdobju januar – marec, tako da je drugo četrtletje po finančni plati v banki skorajda brez vpliva pandemije Covid-19. Tudi Krka je drugo četrtletje poslovala »normalno«, saj je vpliv pandemije, obratno kot pri NLB, na poslovanje družbe v prvem kvartalu vplival izredno pozitivno. Petrolu se v drugem kvartalu v bilanci uspeha pozna velika luknja, saj ob »lockdownu« črpalke niso bile obiskane. Zavarovalnica Triglav je poslovala nekoliko slabše kot lani.

Do konca oktobra s 50 % NIŽJIMI VSTOPNIMI STROŠKI!

 

 

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada, njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 1. 9. 2020 po 0.01 uri pa do 31. 10. 2020 do vključno 0.01 ure zjutraj, bo družba za upravljanje v navedenem obdobju zaračunala 50 % vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, VP ali OV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

Serijo jesenskih finančnih webinarjev smo začeli s prof. dr. Juretom Leskovcem

 

 

Imamo dolgoletna znanja, smo prva slovenska družba za upravljanje, prejmemo številna priznanja za uspešno upravljanje in naše znanje želimo deliti. V ta namen smo se odločili, da začnemo s serijo spletnih webinarjev, s katerimi vam želimo pomagati pri ravnanju z vašimi prihranki.

Posebej smo počaščeni, da smo serijo jesenskih finančnih webinarjev začeli z izjemnim gostom, izr. prof. Juretom Leskovcem. Vzbudil je zanimanje preko 800 udeležencev. Z Luko Fleretom in Mojco Marijo Pregelj so se na spletnem dogodku z naslovom, »Tehnologija, kaj je v čakalnici?«, pogovarjali o :

  • Področjih strojnega učenja, umetne inteligence in podatkovne analitike, ki nam bodo v bodoče krojile življenje bolj kot si lahko predstavljamo.
  • Tehnologiji – panogi, ki s svojim vplivom spreminja vse druge panoge v interdisciplinarne.
  • Kako se to odraža na kapitalskih trgih.
  • Ameriki – nosilki tehnološkega razvoja.
  • Kroženju znanja.

 

Prisluhnite celotnemu webinarju TUKAJ.

Vabljeni tudi, da si ogledate pretekle in se nam pridružite na prihodnjem webinarju. VSAK PRVI TOREK V MESECU.


#jureleskovec #tehnologija #umetnainteligenca #generaliinvestments #asef

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Politično ekonomska situacija v svetu je še naprej izredno kompleksna in negativno vpliva na trge. Centralne banke in vlade pa to uspešno nadomeščajo s stimulativno politiko, ki podpira trge in jih sili na nove rekorde. Pandemija v državah izven Evrope kaže znake stabilizacije, saj se eksponentna rast umirja. Vprašanje sicer obstaja ali število okuženih raste počasneje, ker države enostavno niso sposobne večjega obsega testiranja kot ga izvajajo, a smrtnost v zadnjih tednih je kljub porastu še vedno krepko pod nivoji iz spomladanskega obdobja. Hiti se s cepivom, kjer so testiranja v pospešeni fazi, trg pa se na vsako novico odziva pozitivno. Vse več pozornosti medijev se usmerja iz pandemije na politične napetosti v svetu, predvsem med ZDA in Kitajsko, kjer je najnovejše jabolko spora predvsem Hong Kong, a tudi notranje politična predvolilna scena v ZDA je vse bolj napeta, negotova in polarizirana, kar vnaša negotovost na trge. Zato se sedaj, v času poletnih počitnic, zdi Evropa oaza miru, kjer nirvano motijo le občasne novico okoli Brexita (kjer se pogajanja ne premaknejo nikamor) ter seveda vse bolj zapleten položaj tako v Turčiji kot nekaterih drugih deželah južnega Mediterana. Višina podpore centralnih bank in držav trgom ter gospodarstvu je od začetka pandemije, po štetju banke Goldman Sachs, presegla 20 trilijonov dolarjev in raste. Ta številka ima močan vpliv na vse trge, ki podpirajo negativne donose pri obveznicah ter jih sili v višave, denar pa se zadnje tedne preliva tudi v zlato. Sproščeni denarni politiki ni videti konca, zato mora vlagatelj biti pripravljen na nova presenečenja v obliki nepričakovane in nenadzorovane rasti posameznih naložb. Zdi se, da ta zgodba ne more imeti srečnega konca, a na tej točki nihče preveč ne razmišlja o tem scenariju. Na trgih vlada pohlep in strah pred tem, da zamudijo rast.

– Sproščena denarna politika, kot omenjeno, še naprej predstavlja gonilne sile trgov. Sezona objav rezultatov za drugo polletje se bliža koncu. V ZDA so podjetja precej presegla sicer močno znižane napovedi, trg se je odzval na to pozitivno in dosegel nove rekordne nivoje. Tu izstopajo predvsem IT delnice, kjer je Apple zopet prehitel savdski Aramco in z vrednostjo blizu 2 trilijonov postal najvrednejše podjetje na svetu. Podjetje sicer že 5 let ustvarja enako višino dobička, dobiček na delnico zaradi odkupov lastnih delnic sicer nekoliko raste, a vrednost podjetja je v tem času zrastla za 3-kratnik. To kaže moč sproščene denarne politike oziroma na drugi strani inflacijo na kapitalskih trgih. Tudi rezultati preostalih največjih IT podjetij so presegli pričakovanja, tako da se razkorak med 10 največjimi podjetji v ZDA in preostalo množico še povečuje. V Evropi so bili rezultati podobno zelo solidni, a ker Evropa nima zvenečih tehnoloških imen, je bil tu odziv precej bolj mlačen. Razloge za slednje lahko iščemo tudi v močnem premiku evra v primerjavi z dolarjem, saj je tečaj v le nekaj tednih narasel iz 1,10 dolarja za evro na 1,18 dolarja za evro. To je prebudilo strah, da bo premik pustil globlje posledice na poslovnih rezultatih evropskih izvoznikov.

– Podobno kot ameriške, so tudi azijske tehnološke delnice blizu ali na novih rekordih, a zadnja poteza ZDA, kot napovedujejo blokado TikToka in WeChata v ZDA, je nekoliko ohladila vroč kitajski tehnološki sektor. Tudi grožnje z odstranitvijo kotacije z največjega in najbolj transparentnega trga na svetu (ZDA) ne morejo pozitivno vplivati na kitajske delnice. Obvezniški trgi zadnje tedne ne beležijo večjih premikov, ob nakupih centralnih bank zaradi zagotavljanja likvidnosti in nizkih obrestnih mer se vse bolj pojavlja vprašanje, kaj je sploh še na voljo, kar ne prinaša 0,50 % negativni letni donos.

NASVET ZA VLAGATELJE
Ohranjamo priporočila iz preteklih tednom. Posamezne panoge in delnice so zelo drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo, zato ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in sili v rast predvsem delniških tečajev, a zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Trend rasti se lahko nadaljuje a položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami ob rasti napetosti med ZDA in Kitajsko narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, medtem kot so deli panoge tehnologije kljub nadpovprečni rasti dragi. Zato svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo v druge naložbe in tako ponovno nastavijo uteži v portfelju. Trgi ostajajo nepredvidljivi, pričakujemo rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko ob nadaljevanju stimulativnih ukrepov nadaljujejo z rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Veliko je odvisno od razvoja tako pandemije, predvsem pa mednarodnih odnosov, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so papirnati dobički veliki, bi morebiten obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo. Ne pozabimo na star borzni pregovor, da kdor unovčuje dobičke, težko propade.

 

 

Pred vlagatelji prihajajo številke drugega trimesečja

 

Kot vemo, so to obdobje močno zaznamovali kriza zaradi koronavirusa, lockdown, zaprte poslovalnice in tako rekoč ustavljena domača ekonomija. V NLB so izjemoma slabili rezultate poslovanja že v prvem trimesečju, tako da veliko slabšega finančnega rezultata kot v obdobju od januarja do marca ni pričakovati. Bo pa rezultat seveda precej slabši kot v istem obdobju leta 2019, ko je gospodarstvo še cvetelo.

Kljub temu bo poročilo in dan kasneje konferenco zelo zanimivo brati oziroma poslušati, saj pričakujemo oceno pokoronskega stanja v naši največji banki, ki je seveda zrcalo stanja gospodarstva v Sloveniji ter širši regiji.

S prevzemom, ki sicer še ni dokončan v Srbiji, NLB postaja pomemben igralec tudi v tej nekdanji jugoslovanski republiki. V Srbiji je epidemija močneje udarila sicer šele v juniju, a večjih odpisov za zdaj tam ni pričakovati.

NLB svoje nove akvizicije, Komercialne banke Beograd, še ne konsolidira, saj prevzem uradno še ni izpeljan. Čakajo se namreč še dovoljenja pristojnih institucij, ki nadzirajo poslovanje bank in kapitalskih trgov.

Krkina zaloga treh mesecev
Od drugih večjih kotirajočih družb sta poslovanje v prvem polletju objavila Krka in Telekom Slovenije. Prva je sicer preliminarne rezultate sporočila že ob zasedanju letnega zbora delničarjev sredi julija, zadnji dan prejšnjega meseca pa jih le še uradno potrdila in obširneje predstavila.

Drugo trimesečje je bilo sicer mnogo slabše od prvega pa tudi slabše od lanskega, vendar je zaloga, ki jo je Krka prinesla z začetka leta, zadostovala za izredno dobro prvo polletje 2020. Skupina je glede na lansko prvo polletje povečala prodajo za šest odstotkov, čisti dobiček pa za 15 odstotkov. Mnogo boljši je bil rezultat na ravni EBITDA, ki je do konca junija letos zrasel za kar 30 odstotkov, vendar so tečajne razlike predvsem ob močnem padcu rublja proti evru čistemu dobičku odnesle več kot 26 milijonov.

Krka tako kljub rekordnemu prvemu trimesečju ni spreminjala napovedi za celoletni dobiček, ki ostaja pri načrtovanih 210 milijonih evrov. V drugem polletju načrtujejo tudi za več kot sto milijonov evrov novih naložb, ki se v prvem polletju zaradi previdnostnih ukrepov ob izbruhu pandemije covid-19 niso realizirale.

Telekom se je razbremenil Planeta TV
Telekom Slovenije pa je končno prodal televizijo Planet TV, ki je že od ustanovitve prinašala izgubo in bila tako rekoč jama brez dna. Televizija, ki je bila ustanovljena iz političnih, in ne ekonomskih razlogov, iz enakega razloga pa verjetno tudi kupljena, bo v letošnji bilanci Telekoma Slovenije, upajmo, da še zadnjič, zarezala globoko izgubo. Izgubo, ki se v desetih letih meri v desetinah milijonov evrov, tudi na račun malih delničarjev, in se odraža v zgodovinsko najnižji ceni Telekomovih delnic na borzi, bodo odslej nosili madžarski lastniki.

Rezultati prvega polletja so sicer malo slabši kot v primerljivem obdobju lani, kazi jih le odpis vrednosti ob prodaji Planet TV. Ali bo treba konec leta odpisati še kakšne terjatve iz tega naslova (morebitna posojila oziroma terjatve), v Telekomu za zdaj ne razkrivajo, je pa res, da se o tem kar veliko špekulira po različnih medijih. Kakorkoli že, delničarji Telekoma Slovenije si želijo da bi bila ta zgodba čim prej končana, podobno tudi morebitna prodaja hčerinske družbe Ipko na Kosovu. Telekom namreč v prihodnjih mesecih čakajo velike naložbe v infrastrukturo 5G, bliža pa se tudi dražba za podelitev frekvenc 5G.