Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Delniški trgi še naprej počasi pridobivajo in blažijo izgube vlagateljev v letošnjem letu

Na prehodu v praznični december, so svetovni delniški trgi še naprej počasi pridobivali in blažili izgube vlagateljev v letošnjem letu. Globalni indeksi so oktobra in novembra po več kot enem letu povezali dva zaporedna meseca s pozitivnimi donosi, konkretno pa je v zadnjem obdobju okreval tudi trg obveznic. Pretekli teden se je v pričakovanju govora guvernerja ameriške centralne banke in ekonomskih podatkov, ki so bili na sporedu v drugi polovici tedna, začel umirjeno. Velik del rasti pa so delniški indeksi zabeležili po sredinem govoru guvernerja Powella. Vzdušje so konec preteklega tedna malenkost pokvarili podatki iz ameriškega trga dela, saj se je zaposlovanje v novembru upočasnilo manj kot je bilo pričakovano, stopnja brezposelnosti pa ostaja zelo nizka (3,7 %). Skratka, trg dela ostaja odporen na višanje obresti in ostaja zelo močan. Podatek opominja, da so vlagatelji morda preveč prepričani v preobrat oziroma konec zviševanja obrestnih mer v prvi polovici prihodnjega leta. Nizka brezposelnost centralnim bankirjem namreč dopušča prostor za vztrajanje pri zaostrovanju denarne politike, če se inflacija ne umiri.

Tempo zviševanja obrestnih mer ne bo več tako oster

Da ni povsem jasno, do katerega nivoja bo še potrebno zvišati obrestne mere, je opozoril tudi guverner Fed, a vlagatelji so se bolj kot na negotovost v zvezi z nivojem obresti na koncu cikla zaostrovanja osredotočili na napovedi, da z naslednjim zasedenjem tempo zviševanja ne bo več tako oster. Po štirih zaporednih zvišanjih ključne obrestne mere za 0,75 % torej decembra lahko pričakujemo »zgolj« 0,5 % zvišanje. Ključno vprašanje, ki bo diktiralo gibanja na borzah v bližnji prihodnosti pa je, kako bodo pri Fed postopali v prihodnjem letu. Trgi trenutno vračunavajo precej optimističen scenarij, da bodo obrestne mere vrh dosegle maja prihodnje leto, okrog nivoja 5 %, nato pa naj bi pri Fed do konca 2023 obresti znižali za 0,5 %. Posledično je to nekoliko ošibilo tudi dolar, ki se trenutno nahaja v območju nekaj pod 1,05 dolarja za evro. Verjetno lahko v prihodnjih tednih pričakujemo še malo šibkejši dolar in zdi se, da bi nivo med 1,05 in 1,10 ustrezal tako Evropi kot tudi ZDA.

Sproščanje covidnih ukrepov na Kitajskem

Kitajska komunistična partija je kot kaže popustila pod pritiski ljudstva, mestne oblasti so v vse več predelih države v zadnjih dneh sproščale covidne ukrepe kljub temu, da je število novo okuženih dosegalo rekorde. Vse skupaj je dalo veter v jadra kitajskim borznim indeksom, ki so od začetka prejšnjega tedna pridobili dobrih 5 %.

Postavitev cenovne kapice na rusko nafto

EU in države skupine G7 ter Avstralija, so se dogovorile za postavitev cenovne kapice na rusko nafto pri 60 dolarjih za sodček. Po oceni vrha EU je to pravšnja cena, da se Rusom črpanje nafte še izplača. Če bi bila kapica postavljena tako nizko, da bi bili stroški črpanja višji od prihodkov in bi se Rusija odločila, da ne bo več črpala nafte, bi se tržne cene seveda dvignile, kar bi pomenilo strel v lastno koleno. Glede uveljavitve kapice se še ni izjasnila največja uvoznica nafte Kitajska, jasno pa je, da je ne bo upoštevala Indija. Obe omenjeni državi izkoriščata situacijo in rusko nafto in že sedaj kupujeta po precej nižji ceni od tržne.

Cena plina na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF ostaja veliko višja kot pred napadom Rusije na Ukrajino

Ta teden bodo voditelji EU začeli še pogajanja v zvezi z določitvijo kapice na cene plina. Kljub temu, da so se temperature po Evropi v zadnjih tednih spustile blizu dolgoletnim povprečjem, se je novembra poraba zemeljskega plina v državah članicah EU v primerjavi s preteklimi petimi leti znižala za skoraj četrtino. Vseeno pa cena plina na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF, ki je referenčna platforma za trgovanje s plinom v Evropi, ostaja veliko višja kot pred napadom Rusije na Ukrajino. Cena za megavatno uro zemeljskega plina je 135 evrov, za primerjavo – v enakem obdobju med leti 2017 in 2021 je znašala med 15 in 25 evri, avgusta letos pa je bila rekordna pri dobrih 300 evrih za megavatno uro. Ker je bilo v letu 2021 iz zemeljskega plina generirane za okrog 20 % elektrike v EU, se morajo zdaj evropske države v večji meri zanašati na druge vire, ki so bolj nestanovitni (veter, sonce, voda) in bolj umazani (premog). Politična naklonjenost nuklearni energiji se sicer povečuje, a za povečanje proizvodnje jedrske energije so potrebne investicije, ki stanejo, izgradnja jedrskih elektrarn pa traja več let. Zato hitrih rešitev tu ni.

NASVET ZA VLAGATELJE

Bliža se konec leta in trgovanje se počasi umirja. Čaka nas še decembrski sestanek ECB in FED, a večjih pretresov ne pričakujemo. Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, se ne izboljšujejo, a ker trg dela ostaja zelo močan ugibanja o prihodnji denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Močan skok delniških trgov v zadnjih dveh mesecih kaže, da veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Na drugi strani izgleda, da se je ta rast oziroma odboj izčrpal in za premik višje bodo potrebne drugačne, nove in predvsem bolj optimistične informacije. Možen je tudi premik nekoliko nižje, saj bodo vlagatelji pred koncem leta pred izbiro, da poberejo del kratkoročnih dobičkov iz mize. Zato v tem okolju, ko centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in njihova komunikacija ostaja zelo nepredvidljiva, na drugi strani pa močna rast trgov v zadnjih tednih kaže na potrebo po povečani previdnosti in bolj konzervativnem pristopu za prve tedne novega leta. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso več poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, lahko zelo hitro spremenijo. Priporočamo da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti ponuja dober odgovor in nudi najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju lahko ta odboj izkoristijo za preureditev portfeljev. Tisti s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le-teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Energija in Surovine ter Generali Indija – Kitajska, ki pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

 

 

Generali Investments podpisal pogodbo o prenosu upravljanja Generali Growth Equity Fund, sklada zasebnega kapitala, na ALFI PE

 

Z izvedbo transakcije se naložbena politika Sklada ne bo spremenila, prav tako pa sprememba ne bo vplivala na vlagatelje Sklada. Skupina Generali še naprej ostaja drugi največji vlagatelj v Sklad, takoj za Evropskim investicijskim skladom (EIF). Za zaključek transakcije je med drugim potrebno pridobiti potrditve ustreznih organov Sklada in pridobitev regulatornih dovoljenj.

Generali Growth Equity Fund, sklad zasebnega kapitala, investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj. V njegovem naložbenem portfelju so podjetja, katerim je skupna trajnostna usmerjenost, visoka razvitost in sledenje trendom ter izjemen potencial za rast.

Generali Investments d.o.o. bo še naprej upravljal alternativne sklade, kot je nepremičninski sklad Generali Adriatic Value Fund. Poleg tega Skupina Generali še naprej ostaja drugi največji vlagatelj v skladu zasebnega kapitala Generali Growth Equity Fund, kljub prenosu upravljanja tega sklada na novega upravljavca. Skupina Generali tako ostaja močan podpornik slovenskega gospodarstva, ne le z zavarovalniškimi storitvami in upravljanjem premoženja, temveč kot vlagatelj z lastnimi naložbami v slovenska podjetja.

Družba ALFI PE d.o.o. je del ALFI SKLADOV, največje skupine za upravljanje alternativnih skladov v Sloveniji, pod okriljem katere deluje pet različnih alternativnih skladov, ki skupaj upravljajo več kot 400 mio EUR sredstev. ALFI PE d.o.o. že upravlja največji sklad zasebnega kapitala s sedežem v Sloveniji ALFI PE SIS k.d.

 

 

Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z EIF. Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja presega 150 milijonov EUR, kar pomeni več kot 3-kratnik sredstev SID banke.

 

 

Je strah pred vlaganjem utemeljen?

 

Kljub statističnim podatkom, ki pričajo o tem, da je razpršeno investiranje na kapitalske trge ob pravilnem pristopu in ob danem tveganju donosno, ostajamo Slovenci zelo zadržani do te oblike plemenitenja premoženja. Delež naložb Slovencev v vzajemnih skladih znaša zgolj dobrih 5 % letnega bruto domačega proizvoda. Za primerjavo, v Nemčiji je ta številka 70 %, v ZDA pa vrednost sredstev v vzajemnih skladih celo presega letni BDP (statista, 2023). Močno zaostajamo tudi po količini sredstev, ki jih investiramo neposredno na kapitalskih trgih z direktnim vlaganjem v vrednostne papirje. 

Graf s predstavitvijo vrednosti sredstev v vzajemnih skladih kot delež letnega BDP

Slika 1: Graf vrednosti sredstev v vzajemnih skladih vs. BDP

Razlike napram državam z bolj uveljavljeno kulturo investiranja na finančnih trgih je ogromna, marsikateri Slovenec se zato upokoji z manjšim premoženjem kot bi se lahko, če bi bila ta razlika manjša. 

Teorija obetov in nenaklonjenost izgubam

Strah pred investiranjem v vrednostne papirje nam pomaga razumeti koncept »teorije obetov« (prospect theory), ki sta ga v članku izdanem leta 1979 razložila ekonomista in psihologa Daniel Kahneman in Amos Tversky. Njuna ključna ugotovitev je bila, da je psihološki učinek izgube veliko bolj izrazit od učinka dobička. Koncept sta pojasnila z enostavnimi poskusom. 

Predstavljajte si, da vam je ponujena stava, ki bi temeljila na metanju kovanca. Če pade grb bi izgubili denar, številka pa prinaša nagrado, bi tvegali? Pod kakšnimi pogoji? Poskus je pokazal, da so kandidati v povprečju zahtevali približno dvakrat višjo nagrado, kot bi znašala potencialna izguba, da bi stavo sprejeli. Če bi grb prinašal 100 evrov izgube, bi morala nagrada za številko znašati približno 200 evrov. Izgube torej na nas pustijo veliko močnejši vtis, kot dobički. Učinek sta poimenovala nenaklonjenost izgubam (loss aversion).  

Vizualna predstavitev čustev ob pridobitvi in izgubi denarja

Slika 2: učinek nenaklonjenosti izgubam (loss aversion)

 

Rezultati eksperimenta s kovancem nam pomagajo razumeti, zakaj so dogodki, kot je bil pok borznega balona delnic tehnoloških podjetij na začetku tretjega tisočletja, strmoglavljenje vrednosti delnic balkanskih podjetij leta 2008 ter odvzem delnic NKBM med bančno krizo 2013, v kolektivno zavest generacije Slovencev usidrali strah pred plemenitenjem svojih prihrankov na kapitalskih trgih. Čeprav na borzah dolgoročno močno prevladuje rast, so zgodbe o uspehu in dobičku pri investiranju v vrednostne papirje veliko manj odmevne in le redko tema vsakodnevnih pogovorov. Zato ne dopustite, da posamezni negativni dogodki vplivajo na vaše naložbene odločitve in finančno prihodnost.  

Predstavitev razpršenosti naložb v različne košare

Slika 3: z razpršitvijo svojih naložb zmanjšamo tveganje celotnega portfelja

Kako se zavarovati pred večjimi izgubami na borzi

Ena od temeljnih značilnosti kapitalskega trga je, da vrednosti nihajo, ker je vedno prisotna določena stopnja tveganja.  Da bi se zaščitili pred večjimi izgubami na borzi, ki jih povzročijo borzni nihaji, ki redno pretresejo finančne trge, je ključnega pomena, da svoje naložbe:

  • ustrezno razpršimo: zlato pravilo investiranja se glasi: »Ne nosi vseh jajc v eni košari.« Z razporeditvijo denarja v različne tipe naložb in trge se izognemo tveganju, da bi posamezen dogodek oziroma zgrešena naložba povzročili večjo škodo na celotnem portfelju.
  • analiziramo: preden sprejmemo naložbeno odločitev preverimo njena tveganja, lastnosti, vrednost, pričakovan donos in skladnost s celotnim portfeljem, našim osebnim finančnim profilom ter časovnim horizontom našega vlaganja.
  • Se primerno finančno izobrazimo: pri tem naj glavni vir znanja ne bodo mediji, ki se nagibajo k senzacionalizmu in v želji po čim bolj udarnih novicah med vlagatelji pogosto sprožijo pretiran čustven odziv. Zato so bolj primerne knjige ter strokovni članki, blogi in webinarji. 

Poglejte si webinar

  • se izogibamo čustvu, ki je po navadi glavni krivec za to, da do neljubih dogodkov na borzah sploh pride – pohlepu.

Vlagatelji, ki upoštevajo zgoraj našteta načela, lahko na dolgi rok pričakujejo eksponentno rast svojih prihrankov. A postopek lahko zlasti za začetnike predstavlja precej velik izziv, zato se glede svoje naložbene strategije lahko posvetujete s finančnimi svetovalci. 

Prijava na posvet

Miti o investiranju, ki vplivajo na strah pred vlaganjem

Strah pred vlaganjem je tesno povezan tudi z nekaterimi miti, ki dajejo napačne predstave o borzah in marsikaterega potencialnega vlagatelja odvrnejo od priložnosti za dobiček pri investiranju. Med najpogostejšimi so:

  • Na delniških trgih lahko zaslužijo zgolj eksperti: najpomembnejša lastnost uspešnih investitorjev ni inteligenca, ampak potrpežljivost, disciplina, sposobnost obvladovanja čustev in strateško razmišljanje. Ker pa je za sprejemanje pravih naložbenih odločitev potrebna tudi določena mera strokovnega znanja, je lahko ena od primernih rešitev za nepoznavalce vlaganje prek vzajemnih skladov. 

Več o možnosti investiranja prek vzajemnih skladov

  • Investiranje na borzah je enako hazardiranju: z vlaganjem v delnice postanete delni lastnik oziroma delničar podjetja, čeprav so donosi negotovi, to še zdaleč ne pomeni, da jih lahko primerjamo z igrami na srečo, donosnost vaše naložbe je namreč odvisna predvsem od uspešnosti poslovanja podjetja.
  • Delnice, katerih vrednost je zrasla, bo slej ko prej morala tudi pasti: zakoni fizike na delniškem trgu ne držijo nujno. Kljub temu, da vrednost delnic niha, je dolgoročni trend globalnih indeksov občutno pozitiven. V kapitalske trge pa vedno investiramo na dolgi rok. 
Kako strah in pohlep obrniti sebi v prid

Borze že dolga leta nagrajujejo vlagatelje, ki znajo obvladati dve čustvi, ki močno zaznamujeta gibanje vrednosti tečajev – strah in pohlep.

Pohlep nas lahko premami v naložbe, ki na prvi pogled ponujajo visoke donose v kratkem časovnem obdobju, a to praviloma prinaša tudi višje tveganje za izgube. Na drugi strani je, kot pričajo podatki iz začetka prispevka, pri Slovencih še bolj izrazit strah pred vlaganjem oziroma izgubami.
Zaradi strahu naložbe pogosto prodamo ob najmanj primernem času (takrat, ko vrednosti močno padejo), ali pa se sploh ne odločimo za vstop na trg, ter tako zamudimo priložnosti za oplemenitenje svojega premoženja. Ob tem pa se običajno ne zavedamo, kako hitro kopni vrednost naših prihrankov na bančnem računu ali v nogavici – več na to temo si lahko preberete v prispevku o inflaciji.

Čustva uporabnikov ob rasti in padcu vrednosti naložb

Slika 4: ko na trgih vlada strah in pesimizem, je pravi trenutek za nakupe, cene delnic so takrat običajno najnižje

Za konec pa bi si še enkrat izposodili znan citat velikega ameriškega investitorja, Warrena Buffetta, ki vlagateljem svetuje upoštevanje na prvi pogled enostavnega načela: »Bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni, in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni.« Če znamo obvladovati svoja čustva in se držimo pomembnih načel investiranja, bodo trgi na dolgi rok delali v naš prid. 

Prijavite se na redni tedenski komentar ekipe upraviteljev Generali Investment ter tako ostanite na tekočem z vsem pomembnim dogajanjem, ki vpliva na gibanje kapitalskih trgov.

Prijava na e-novice

Posodobitev podatkov vlagateljev

 

Pri tem prihaja do podaljševanja čakalnih vrst tako na telefonskih linijah kot v poslovalnicah.

Vse  vlagatelje in stranke prosimo za razumevanje. Vabimo vas, da nam pišete na nasvet@generali-investments.si. Potrudili se bomo, da vas bomo v najkrajšem možnem času kontaktirali. Za najpogostejša vprašanja obiščite našo spletno stran na tej povezavi.

Zahvaljujemo se vsem vlagateljem, ki so se v tej meri odzvali našemu pozivu in vas hkrati naprošamo za razumevanje zaradi podaljšanja časa urejanja zadev.

 

Generali Investments d.o.o.

 

 

Kaj se dogaja s Kitajsko

Navkljub nekaterim (in ne našim) pričakovanjem tudi Bidnova administracija ni bistveno spremenila pristopa do Kitajske. Korona je prinesla samoizolacijo Kitajske, ki s politiko ničelnega kovida traja naprej. Gospodarske napetosti z ZDA in politika ničelnega kovida sta še potencirale težave, ki so se nabrale v državi po hitri rasti v zadnjih 20 letih. Govorimo o nepremičninskem trgu, delu 996 (od 9ih zjutraj do 9ih zvečer, 6 dni na teden) , ki izčrpava delavce, nezadovoljstvu s stanjem okolja ter vse večji razslojenosti.

Pod tem vtisom se je včeraj zaključil partijski kongres, ki naj bi prinesel odgovore vsaj na nekatere izzive. Morda jih tudi je, a javnost je videla le kako so bivšega šefa partije varnostniki po krajšem prepiru s sedanjim pospremili iz dvorane. Videla je, da vodja centralne banke in šef finančnega regulatorja nista več del odločevalnega politbiroja. Videla je rekordno majhno udeležbo managerjev večjih podjetij med udeleženci kongresa. Politika ničelnega kovida se nadaljuje.

Kitajski motor peša
Ker so globalni vlagatelji pričakovali vsaj nekaj odgovorov na pereče izzive je bil odgovor vlagateljev kmalu hiter in odločen. Hongkonški borzni indeks je zdrsnil več kot 6%, skoraj 3% tudi glavni kitajski indeks CSI. Zdi se, da Kitajska prehaja v neko novo obdobje, ki bo precej drugačno od prejšnjega in ne bo nujno naklonjeno vlagateljem v Kitajske delnice. Za te sodbe je sicer še zelo zgodaj, saj so kitajske oblasti obenem objavile kopico makroekonomskih podatkov, ki so bili nekoliko boljši od pričakovanj. BDP rast dosega skoraj 4%, prodaja na drobno se je nekoliko okrepila, prav tako industrijska proizvodnja, a izvoz, motor Kitajske zadnjih 20 let peša. To je lahko tudi problem upadanja povpraševanja v ZDA in Evropi zaradi slabšega razpoloženja porabnikov na zahodu, a če se odmaknemo od mesečnih podatkov in le te pogledamo skozi prizmo zadnjega desetletja vidimo, da se le ti zadnja leta ekspresno slabšajo, da se je Kitajska nekoliko zadihala. V luči tega je postalo jasno, da Kitajska potrebuje spremembe.

Alibaba in Tencent, kot srčike tehnološkega preboja Kitajske v zadnjem desetletju sta dosegli svoj zenit. Štafeto morajo prevzeti druga podjetja in / ali panoge. A problem včeraj končanega kongresa partije je, da očitno razen udeležencev kongresa ne vemo ali so dosegli dogovor o spremembah in kaj naj bi le te prenesle. Zato so se vlagatelji odločili izstopiti iz zgodbe in počakati na jasnejšo sliko.

Negotovost ni priljubljena
Šola zadnjih let je bila zelo boleča. Nekateri primeri kažejo da se dogaja obrat na slabše. Rusija, Turčija in še nekatere razvijajoče države so šle po poti, ki je za vlagatelje v globalne trge, pa tudi podjetja nasploh, neprivlačen. Kontrole, omejitve ter oviranje svobodne gospodarske pobude z namenom doseganja političnih ciljev ozkega kroga udeleženih igralcev ni nekaj, kar bi na dolgo progo prinašalo uspeh. Zgodovina je polna takih primerov. Zato je v luči zadnjih dogodkov na Kitajskem jasno, da hitrega pokovidnega odboja ne bo. Prihaja le še več negotovosti, ki s stopnjevanjem političnih napetosti med Kitajsko in ZDA predvsem zaradi Tajvana raste.

Negotovost je nekaj, kar nikoli ni bilo priljubljeno pri vlagateljih in tako bo tudi ostalo. Če v zgodbo dodamo še kratkoročne probleme, kot je pritisk na juan zaradi močnega dolarja in pešanja vseh okoliških valut (jen je proti dolarju letos izgubil že 30%), kar zmanjšuje konkurenčnost kitajskega izvoza se pred nami izriše dejstvo, da je kitajski delniški trg postal manj zanimiv. Žal se je upanje, da kongres prinaša hiter preobrat pokazalo za lažno. Od tu dalje se tveganja povečujejo in vlagatelji bodo potrebovali močnejši želodec, da bodo absorbirali večja nihanja v upanju na lepša in do vlagateljev bolj prijazna sporočila iz Kitajske. A upanje na boljši jutri ostaja. Kitajska bo še naprej država, ki bo zelo verjetno rastla hitreje od ZDA in Evrope in kitajski srednji sloj je nekaj, na kar računajo vsa pomembnejša svetovna podjetja.

Finančne krize ter večni krog medvedjih in bikovskih trendov

Kaj pravzaprav pomeni termin »finančna kriza«?

Finančna kriza je v osnovi strm padec vrednosti premoženja oziroma finančnih sredstev, kot so delnice, obveznice in vzajemni skladi, navadno pa se sovpada tudi z razvrednotenjem drugih oblik naložb – zlasti nepremičnin. Finančna kriza je vedno povezana z gospodarsko krizo. Brezposelnost, stečaji podjetij, nižji življenjski standard itd. so del krute realnosti  kriz, ki pogosto dajejo slutiti, da se bosta gospodarstvo in tudi obstoječi finančni sistem zdaj, zdaj zrušila.

V resnici je možnost za to zelo majhna, gospodarstvo in z njim finančni trgi se namreč že od nekdaj ne razvijajo premočrtno, temveč v ciklih. Naši predniki so podobne cikle označevali kot obdobja debelih in suhih krav, danes pa gospodarske cikle najpogosteje opredeljujemo z dvema osrednjima fazama: konjukturo oziroma gospodarska rastjo ter kontrakcijo oziroma krčenjem gospodarstva – sestavni del te faze so tudi finančne krize. Vmesni fazi med obema glavnima sta: vrh ob koncu konjukture ter na drugi strani dno. Običajno gibanje gospodarskih ciklov je ponazorjeno na spodnjem grafu.

Kljub finančnim krizam se trend na trgu premika navzgor

 

*opomba: običajno sta vsak naslednji vrh po konjukturi in dno po kontrakciji višje od predhodnega, to pomeni, da je dolgoročni trend gospodarske rasti pozitiven

Vsako izmed faz (prikazane v grafiki zgoraj) zaznamujejo določeni ekonomski pojavi ter značilna tržna gibanja

  • Konjuktura (gospodarska rast): rast BDP, nižanje brezposelnosti, višji življenjski standard, rast vrednosti finančnih sredstev ter premoženja, rast vrednosti tečajev na borzah
  • Vrh: pregreto gospodarstvo, povišana inflacija, nastanek finančnih balonov oziroma neracionalna rast vrednosti finančnih sredstev ter premoženja, ki se nato nenadno prevesi v padec
  • Kontrakcija (negativna rast gospodarstva): padec BDP višanje brezposelnosti, nižji življenjski standard, padec vrednosti finančnih sredstev ter premoženja, padec vrednosti tečajev na borzah
  • Dno: najnižja točka pred začetkom nove konjukture, brezposelnost doseže vrhunec, vrednost finančnih sredstev začne ponovno rasti

 

Zaradi globalizacije so dandanes gospodarstva in finančni trgi posameznih držav tesno povezani. Posledično so tudi gospodarski cikli v različnih gospodarstvih v večini primerov močno prepleteni in časovno sovpadajo, finančne krize kot smo ja na primer doživeli leta 2008, pa prizadenejo cel svet. 

Kako globoka in dolga bo kriza, je odvisno od spleta različnih dejavnikov, zelo pomembno vlogo pa imajo pri tem vlade in centralne banke, ki z različnimi ukrepi kot je na primer znižanje davkov, povečanje državnih investicij, znižanje ali zvišanje obrestnih mer ter povečanje ali zmanjšanje denarja v obtoku skušajo ublažiti padec oziroma vplivati na gospodarsko aktivnost ter gospodarstvo čimprej vrniti v trend rasti. Razlogi in posledice posameznih kriz se razlikujejo, zato za blaženje posledic krize niso zmeraj primerni enaki ukrepi. Pri tem predstavniki različnih ekonomskih miselnosti zagovarjajo različne pristope, napačne odločitve centralnih bank in vlad pa lahko krizo še poglobijo. 

Vpliv gospodarskih ciklov na borze

Nihanje finančnih trgov je še veliko bolj izrazito kot nihanje gospodarske rasti, zaradi tega se zlasti manj izkušeni vlagatelji zlahka ujamejo v past čustev, ki jih nenadne spremembe vrednosti finančnih sredstev vzbudijo in svoje naložbe v strahu pred izgubami prodajo ob najmanj primernem trenutku – v času finančne krize oziroma takrat, ko vrednosti na borzah izrazito upadejo. Zato si bomo pogledali širšo sliko ameriškega delniškega trga, ki je največji in najbolj spremljan delniški trg na svetu in spoznali, kaj se lahko naučimo iz preteklih kriz.

Indeks S&P 500 prikazuje gibanje vrednosti največjih 500 ameriških delniških družb. Uporablja se kot merilo uspešnosti celotnega trga, saj odlično povzema trende na ameriških borzi, ki je najpomembnejša in največja svetovna borza. 

Če bi potegnili črto skozi graf, ki prikazuje povprečno gibanje najbolj spremljanega borznega indeksa S&P 500 od ustanovitve leta 1957 do danes, bi dobili strmo naraščajočo linijo. Toda v skladu s ciklično rastjo gospodarstva, tudi rast vrednosti na borzah prekinjajo vmesni padci.  To se na grafu indeksa S&P 500 odraža kot vmesne doline na poti proti novim višavam. 

Večina dolin je zelo plitkih in so po nekaj letih rasti komajda opazne, redko pa so padci bolj globoki in ostanejo na grafu vidni kot na primer finančni balon internetnih podjetij okrog leta 2000 ter velika finančna kriza leta 2008. Vlagatelji, ki so takoj po padcu vstopili na delniški trg so bili v naslednjih letih deležni nadpovprečnih donosov, saj so delnice kupili po nižjih cenah. O tem, kako maksimalno izkoristiti padce borznih tečajev in ustrezno sestaviti svoj naložbeni portfelj se lahko posvetujete z našimi finančnimi svetovalci.

Gibanje indeksa S&P 500

Borzni medved in bik 

Kot rečeno, na kratek in srednji rok tok gibanja na borzah še zdaleč ni enosmeren. Borzne trende zato poimenujemo po dveh živalih: biku, ki predstavlja rast ter medvedu, ki je simbol za upad vrednosti na kapitalskih trgih. Medved po definiciji nastopi, ko trg od svoje najvišje vrednosti v obdobju izgubi več kot 20 %, padcem med 10 % in 20 % pa pravimo korekcije. 

Bikovski in medvedji trend se spopadata

Ker je dolgoročni trend gospodarske rasti pozitiven, na borzah po navadi prevladuje bik. V spodnji tabeli si bomo ogledali, kako dolgo je delniški trg potreboval, da se je vrnil na prejšnje vrednosti po največjih borznih zlomih v zadnjih 50 letih.

leto Odstotni padec na delniškem trgu Trajanje okrevanja v mesecih
Naftna kriza 1973 -48% 90
Črni ponedeljek 1987 -29% 19
Internetni dot.com borzni balonček 2000 -49% 86
Globalna finančna kriza 2007 -57% 65
Epidemija covid 2020 -34% 6

 

Ugotovimo, da je delniški trg tudi po največjih padcih v moderni zgodovini za popolno okrevanje potreboval precej manj kot 10 let. Prav tovrstni padci pa so potrpežljivim vlagateljem ponudili odlične nakupne priložnosti za nadpovprečne dolgoročne donose. Da so obdobja finančne krize najboljša priložnost za vstop na delniški trg, priča spodnji graf indeksa MXWD*. Graf dokazuje, da je vsem večjim padcem na borzah po letu 2010 sledil konkreten odboj z obdobjem nadpovprečnih donosov.

 

*opomba: podobno kot S&P 500 se tudi indeks MXWD pogosto uporablja kot merilo uspešnosti borze, a za razliko od prvega zajema delniške trge iz celotnega sveta. Gibanja obeh grafov je podobno, saj ameriške borze močno vplivajo na globalni trg

Gibanje globalnega borznega indeksa MXWD v času finančnih kriz

Možnosti za rast borznih tečajev obrniti sebi v prid in tako oplemenitit svoje prihranke je več. Eden izmed varnih, učinkovitih in razširjenih načinov je preko vzajemnih skladov, kjer za vaše naložbe skrbijo za to usposobljeni strokovnjaki. Več infromacij najdete na strani generali-investments.si.

 

     Dejavniki, ki oblikujejo tržne trende 

Tako kot v naravi se tudi v gospodarstvu in na finančnih trgih torej razvoj ne odvija linearno, temveč v ciklih. Obstaja pa nekaj gonilnih sil, ki vsakič znova vplivajo na gibanje gospodarstva in finančnih trgov, ti dejavniki povzročajo tudi finančne krize. 

Ključni dejavniki, ki vplivajo na gospodarske cikle in dinamiko gospodarske rasti ter finančnih kriz:

  • Ponudba in povpraševanje: sta najpomembnejši sili na finančnih trgih in ekonomiji nasploh. Povpraševanje je količina blaga in storitev, ki jih potrošniki želimo kupiti, ponudba pa količina blaga in storitev, ki je na voljo za nakup. Neravnovesja med povpraševanjem in ponudbo neposredno vpliva na finančne trge in povzroči nihanje cen 
  • Špekulacije in pričakovanja: špekulacije so pomemben dejavnik gospodarskih gibanj. Potrošniki in vlagatelji sprejemamo svoje odločitve na podlagi tega, kaj pričakujemo v prihodnosti in s tem nezavedno sooblikujemo tržne trende 
  • Vlade: politiki in centralne banke prek monetarne in fiskalne politike močno vplivajo na trge. Z nižanjem obrestnih mer lahko denimo centralna banka pospeši gospodarsko rast v času recesije, nasprotno v času povišane inflacije zvišanje obresti upočasni gospodarsko aktivnost in s tem umiri rast cen. 
  • Mednarodne transakcije: v zadnjih desetletjih so postali svetovni finančni trgi vse bolj povezani, pretok sredstev med različnimi državami se je povečal, številne države v razvoju so imele koristi od povečanega uvoza in izvoza blaga. 

 

To so najpogostejši faktorji, ki vplivajo na cikličnost gospodarstva in trgov, a tukaj je še vrsta drugih groženj, ki jih težko predvidimo, vseeno pa na kratki rok močno pretresejo dogajanje na borzah. O tem, kako na gospodarstvo in finančne trge vplivajo različni geopolitični dogodki, si poglejte na finančnem webinarju, na povezavi:

Finančni webinar

 

Zakaj na borzah prevladuje rast 

Najpomembnejši razlog, da borzni indeksi v ZDA (in v večini drugih razvitih gospodarstev) na dolgi rok vztrajno pridobivajo vrednost je gospodarska rast. Z gospodarsko rastjo se veča kupna moč potrošnikov, posledično rastejo dobički in tržna vrednost podjetij. Vlagatelji ob nakupu delnice pričakujejo, da se bo podjetje še naprej razvijalo ter se nadejajo sodelovanja pri bodočih dobičkih in denarnih tokovih. Na ta način lahko kot delni lastniki podjetja oziroma delničarji izkoristimo tehnološki napredek, inovacije in človeško težnjo po razvoju. 

Potrpežljivi vlagatelji se ne glede na čas vstopa lahko nadejajo pozitivnega izplena, ki ga na dolgi rok nudi kapitalski trg. Finančne krize pa prinašajo nižje tržne cene naložb in s tem priložnosti za dosego nadpovprečnih donosov, ko se na borze vrne rast. Ker se namen varčevanja in nagnjenost k tveganju pri vsakem izmed nas razlikuje, se o optimalni sestavi svojega osebnega portfelja lahko posvetujete z finančnimi svetovalci ekipe Generali Investments. Prijave na posvet:

Prijava k finačnemu svetovalcu

Mesečno poročilo za september 2022

 

Mesečno poročilo za september 2022

 

Naložbeni komentar – september 2022

Septembrski učinek oziroma v angleščini »The september effect« je besedna zveza, ki ponazarja zgodovinsko najslabši mesec v letu za delniške naložbe. Teorij o tem, zakaj je prav septembrski povprečni donos od leta 1928 do danes kot edini negativen, je precej. Najpogosteje se kot razlog za anomalijo izpostavlja unovčevanje dobičkov z namenom pokrivanja stroškov šolanja otrok ter zavarovanje dela dobičkov pred zadnjim delom leta. Globoko v rdečem so prvi jesenski mesec najbolj spremljani delniški indeksi sklenili tudi letos, saj je bila poletna rast tečajev v drugi polovici meseca v celoti izničena. Globalni indeks MSCI All countries je izgubil 7,31 %.

Po obetavnem začetku meseca se je negativni preobrat začel v torek trinajstega septembra, ko so glavni ameriški delniški indeksi v svojem najslabšem dnevu po juniju leta 2020 izgubili približno 4,5 %. Negativno razpoloženje je nato na ameriških borzah prevladovalo celoten september, indeks MSCI US je mesec zaključil 6,93 % nižje. Vzrok za tako drastičen zdrs so bili podatki o avgustovski inflaciji, ki je v ZDA kljub precej nižjim tržnim cenam nafte na letni ravni znašala 8,3 %. V nasprotju s pričakovanji trga je to pomenilo, da se ne glede na občutno višje obrestne mere v ZDA jedrna inflacija (izključujoč cene hrane in goriv) še zmeraj viša. Predstavniki ameriške centralne banke so zato dodatno zaostrovali svoje napovedi o zviševanju obrestnih mer. Sicer pa glede na trenutne okoliščine ameriško gospodarstvo ostaja v relativno dobri kondiciji, saj je brezposelnost še vedno zelo nizka, povprečne plače pa rastejo.

Na pragu jeseni in zime se je energetska negotovost v Evropi septembra še stopnjevala. Ruski Gazprom je že na začetku meseca popolnoma prekinil dobavo zemeljskega plina prek plinovoda Severni tok, v odgovor na rekordne cene energentov je Evropska komisija predlagala paket ukrepov, ki je vseboval  načrt za 10 % znižanje porabe električne energije, enotno zgornjo mejo cen elektrike na ravni EU ter obdavčitev izrednih prihodkov proizvajalcev iz fosilnih virov. Cene energentov so nato tekom meseca padle, kar pa ni bilo dovolj za umiritev inflacije. Ta je konec meseca v evro območju prvič v zgodovini presegla 10 %. Evropska centralna banka je na septembrskem zasedanju ključno obrestno mero zvišala za 0,75 % in v skladu z ostalimi centralnimi bankami napovedala, da bo prioriteta v naslednjih mesecih umiriti inflacijo, pri čemer bo recesija zelo verjetno neizogibna. Recesija je bila tekom meseca vse bolj vračunana v tečaje na evropskih borzah. Indeks MSCI Europe je izgubil 6,38 %.

Močan ameriški dolar predstavlja vse večjo težavo za trge v razvoju, ki se soočajo z vse višjimi stroški servisiranja državnega dolga izdanega v dolarjih. Na Kitajskem gospodarska rast močno zaostaja za napovedmi, zato kitajska oblast v nasprotju z zahodnimi gospodarstvi vodi stimulativno denarno in fiskalno politiko, s katero želi vzpodbuditi gospodarsko aktivnost. V zadnjih merjenjih ekonomske aktivnosti so se pokazali pozitivni premiki, vseeno pa zaupanje vlagateljev na trgih v razvoju ostaja nizko. Indeks MSCI BRIC je mesec končal 8,86 % nižje.

Domači borzni indeks je večino letošnjega leta dobro kljuboval negativnim trendom na svetovnih borzah, a september je prinesel trd pristanek. SBI TOP je izgubljal bolj ali manj cel mesec, končni izkupiček je bil najbolj izrazit pri padcu cene delnice Petrola, ki se vse pogosteje omenja kot potencialni kandidat za nacionalizacijo po Geoplinu. Tržna kapitalizacija Petrola je v enem mesecu padla za 20 %. Izgubljali so tudi ostali indeksi v regiji, vrednost Stoxx Balkan se je pocenil za 12,19 %.

 

 

Če smo na delniških trgih visoke nihajnosti že dolgo vajeni, je bilo bolj neobičajno nedavno dogajanje na trgu obveznic. Po dolgih letih nenavadno visokih vrednotenj, ki so jih z ekstremno stimulativno denarno politiko povzročile centralne banke, je agresivno višanje obrestnih mer povzročilo strmoglavljenje cen obveznic oziroma strmo rast zahtevanih donosnosti. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je konec meseca znašala dobrih 3,80 %, podobne nemške pa 2,10 %. Močno raste tudi strošek odplačevanja slovenskega dolga, saj so vlagatelji v 10-letno državno obveznico konec septembra zahtevali že 3,3 % donosa  – še pred enim letom pa 0,20 %. Burno je bilo na valutnih trgih. Ameriški dolar je tekom meseca močno pridobival, v zadnjih dneh pa so ostale večje valute nadoknadile precejšen del mesečnih izgub. Svetla točka je pocenitev nafte na svetovnem trgu, a ta cenitev gre predvsem na račun vračunavanja manjše porabe zaradi pričakovane recesije.

 

 

Moteno delovanje spletne poslovalnice Generali Investments

 

Spoštovani vlagatelji,

obveščamo vas, da bo delovanje spletne poslovalnice občasno moteno v soboto, 1. 10. 2022, in v nedeljo, 2. 10. 2022, zaradi procesa pripojitve skladov.

 

Opravičujemo se vam za nevšečnosti in vas prosimo za razumevanje.

 

Generali Investments d.o.o.

 

 

Obvestilo o prekinitvi poslovnega razmerja z vlagatelji brez stanja zaradi zahtev predpisov

 

Generali Investments d.o.o. z dnem 19. 9. 2022 prekinja poslovno razmerje z naslednjimi vlagatelji:

1. Vlagatelji, fizičnimi in pravnimi osebami, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
• Vlagatelj na dan 31. 8. 2022 nima sredstev v Generali Krovnem skladu.
• Vlagatelj je zadnjo transakcijo v podskladih Generali Krovnega sklada opravil do vključno 31. 8. 2017.
• Družba za upravljanje nima vseh podatkov o vlagatelju skladno z zakonodajo.

 

Generali Investments d.o.o.
Uprava

 

 

Mesečno poročilo za avgust 2022

 

Mesečno poročilo za avgust 2022

 

Naložbeni komentar – avgust 2022

Na začetku avgusta se je poletno okrevanje na svetovnih borzah nadaljevalo. Optimizem med vlagatelji so krepile objave četrtletnih rezultatov podjetij na razvitih trgih in upad cen surove nafte. Največje delniške družbe so kljub visoki inflaciji in negotovim gospodarskim obetom v drugem četrtletju ohranile zelo solidne rezultate. Julijska inflacija v ZDA je prvič po dolgem času pokazala umirjanje. V drugem delu meseca je sledila hladna prha. Glavni delniški indeksi so ob zaostrenih tonih centralnih bankirjev, vse slabši gospodarski sliki in geopolitičnih trenjih izgubljali, globalni indeks je avgust zaključil 2,49 % nižje. Na splošno je bil avgust na borzah aktivnejši kot smo bili na vrhuncu poletja vajeni v preteklih letih in nihajnost je bila posledično velika. Med panogami znotraj delniškega trga so največ izgubile delnice podjetij, ki so bolj občutljive na višje obrestne mere in ohlajanje gospodarstva.

V ZDA je presenetila novica, da se je BDP še drugo četrtletje zapored znižal, kar pa se še ni odrazilo na trgu dela, saj je brezposelnost pri 3,5 % še vedno na zgodovinsko nizkih nivojih. To sicer pomeni, da ameriško gospodarstvo vsaj uradno še ni v recesiji, a na drugi strani nizka brezposelnost centralni banki daje več prostora pri zategovanju denarne politike. Uradniki Fed na čelu z guvernerjem Powellom so tekom meseca še zaostrili svojo retoriko in nakazali, da konca cikla višanja obrestnih mer v letu 2023 bržkone še ne gre pričakovati. Ameriški trg merjeno z indeksom MSCI US je avgust sklenil 2,73 % v rdečem.

Zadnji podatki o gospodarski aktivnosti v Evropi so bili precej mešani. BDP v evroobmočju je v drugem četrtletju celo zrasel za 0,7 %, a gospodarski obeti se drastično slabšajo. Velike so tudi razlike med posameznimi članicami. Države kot so Španija, Italija in Francija so zaradi odpiranja meja in poletja, ki je po dveh letih minilo bolj ali manj brez covidnih ukrepov, prosperirale ob renesansi turizma. Medtem se je že pred jesenjo občutno ohladila gospodarska aktivnost v državah, ki so med najbolj odvisnimi od uvoza ruskega plina. Skrbijo predvsem številke iz motorja evropskega gospodarstva Nemčije, kjer je BDP v drugem četrtletju stagniral. Po šestih mesecih vojne v Ukrajini prekinitev ognja še ni na vidiku, posledično cene elektrike in zemeljskega plina vztrajno podirajo rekorde in napovedujejo težko obdobje za staro celino. Indeks MSCI Europe je tekom meseca zdrsnil za 5,16 %.

Prve dni avgusta so bile oči sveta uprte v Tajvan, kamor se je na obisk odpravila predstavnica ameriškega kongresa Nancy Pelosi. Kitajska komunistična partija je na obisk otoka, ki ga smatra kot del svojega ozemlja, odgovorila z glasnim neodobravanjem in vojaškimi vajami, a ostalo je zgolj pri napenjanju mišic. Sicer pa se kitajsko gospodarstvo ob vztrajanju pri ukrepih za zajezitev virusa in likvidnostnem krču v nepremičninskem sektorju nadalje upočasnjuje. To se ni pretirano odražalo na delniškem trgu, kjer so bila vrednotenja že predhodno nizka. Konec meseca je vlagatelje razveselila vest, da je bil končno sprejet dogovor, ki bo ameriškim regulatorjem omogočal dostop do želenih podatkov o kitajskih delnicah, ki kotirajo na borzah v ZDA. Delnice na trgih v razvoju so, merjeno z indeksom MSCI BRIC, pridobile 2,83 %.

Aktivno je bilo tudi na ljubljanski borzi. Domače delniške družbe so predstavile rezultate poslovanja iz prve polovice letošnjega leta. Številke so bile večinoma dobre, največja domača podjetja ostajajo dobičkonosna in vlagatelje še naprej razveseljujejo z zajetnimi dividendami. Negativno je izstopal Petrol, ki je zaradi omejitev cen naftnih derivatov ustvaril 1,3 milijona evrov izgube. To se je močno odražalo tudi na ceni Petrolove delnice, ki je avgusta izgubila skoraj 10 % svoje vrednosti. Rekordne rezultate sta dosegli Cinkarna Celje in Krka, a podjetja ena za drugo opozarjajo na negotovo obdobje, ki prihaja. V kombinaciji z vplivom negativnega sentimenta na globalnih

 

 

Odločna napoved boja centralnih bank proti inflaciji je močno pocenila tudi cene obveznic. Avgust je bil po nekaterih podatkih za celoten obvezniški trg celo najslabši mesec v zgodovini merjenj. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne obveznice je konec meseca splezala na 3,2 %, podobne nemške pa 1,54 %. Zelo izrazita je bila v Evropi korelacija med gibanjem cen energentov in zahtevanih donosnosti na obveznice. Višje cene energije namreč stopnjujejo inflacijske pritiske, kar ECB sili k bolj agresivnemu višanju obrestnih mer. Slaba gospodarska klima v Evropi se odraža tudi na evru, ki je mesec zaključil malenkost pod vrednostjo ameriškega dolarja.