Kaj se dogaja s Kitajsko

Kitajska je dolgo časa veljala za pravi rastoči trg. Hitra rast gospodarstva in posledično podjetij in borz je privabila globalne vlagatelje. Donosi v nekaterih obdobjih so bili astronomski, v nekaterih drugih pa precej podpovrečni. A zgodba hitro rastočega gospodarstva, ki bo zlahka prevzelo svetovni primat se je začela zatikati z izvolitvijo Trumpa za ameriškega predsednika in z njegovo administracijo povezanimi gospodarskimi vojnami.

Navkljub nekaterim (in ne našim) pričakovanjem tudi Bidnova administracija ni bistveno spremenila pristopa do Kitajske. Korona je prinesla samoizolacijo Kitajske, ki s politiko ničelnega kovida traja naprej. Gospodarske napetosti z ZDA in politika ničelnega kovida sta še potencirale težave, ki so se nabrale v državi po hitri rasti v zadnjih 20 letih. Govorimo o nepremičninskem trgu, delu 996 (od 9ih zjutraj do 9ih zvečer, 6 dni na teden) , ki izčrpava delavce, nezadovoljstvu s stanjem okolja ter vse večji razslojenosti.

Pod tem vtisom se je včeraj zaključil partijski kongres, ki naj bi prinesel odgovore vsaj na nekatere izzive. Morda jih tudi je, a javnost je videla le kako so bivšega šefa partije varnostniki po krajšem prepiru s sedanjim pospremili iz dvorane. Videla je, da vodja centralne banke in šef finančnega regulatorja nista več del odločevalnega politbiroja. Videla je rekordno majhno udeležbo managerjev večjih podjetij med udeleženci kongresa. Politika ničelnega kovida se nadaljuje.

Kitajski motor peša
Ker so globalni vlagatelji pričakovali vsaj nekaj odgovorov na pereče izzive je bil odgovor vlagateljev kmalu hiter in odločen. Hongkonški borzni indeks je zdrsnil več kot 6%, skoraj 3% tudi glavni kitajski indeks CSI. Zdi se, da Kitajska prehaja v neko novo obdobje, ki bo precej drugačno od prejšnjega in ne bo nujno naklonjeno vlagateljem v Kitajske delnice. Za te sodbe je sicer še zelo zgodaj, saj so kitajske oblasti obenem objavile kopico makroekonomskih podatkov, ki so bili nekoliko boljši od pričakovanj. BDP rast dosega skoraj 4%, prodaja na drobno se je nekoliko okrepila, prav tako industrijska proizvodnja, a izvoz, motor Kitajske zadnjih 20 let peša. To je lahko tudi problem upadanja povpraševanja v ZDA in Evropi zaradi slabšega razpoloženja porabnikov na zahodu, a če se odmaknemo od mesečnih podatkov in le te pogledamo skozi prizmo zadnjega desetletja vidimo, da se le ti zadnja leta ekspresno slabšajo, da se je Kitajska nekoliko zadihala. V luči tega je postalo jasno, da Kitajska potrebuje spremembe.

Alibaba in Tencent, kot srčike tehnološkega preboja Kitajske v zadnjem desetletju sta dosegli svoj zenit. Štafeto morajo prevzeti druga podjetja in / ali panoge. A problem včeraj končanega kongresa partije je, da očitno razen udeležencev kongresa ne vemo ali so dosegli dogovor o spremembah in kaj naj bi le te prenesle. Zato so se vlagatelji odločili izstopiti iz zgodbe in počakati na jasnejšo sliko.

Negotovost ni priljubljena
Šola zadnjih let je bila zelo boleča. Nekateri primeri kažejo da se dogaja obrat na slabše. Rusija, Turčija in še nekatere razvijajoče države so šle po poti, ki je za vlagatelje v globalne trge, pa tudi podjetja nasploh, neprivlačen. Kontrole, omejitve ter oviranje svobodne gospodarske pobude z namenom doseganja političnih ciljev ozkega kroga udeleženih igralcev ni nekaj, kar bi na dolgo progo prinašalo uspeh. Zgodovina je polna takih primerov. Zato je v luči zadnjih dogodkov na Kitajskem jasno, da hitrega pokovidnega odboja ne bo. Prihaja le še več negotovosti, ki s stopnjevanjem političnih napetosti med Kitajsko in ZDA predvsem zaradi Tajvana raste.

Negotovost je nekaj, kar nikoli ni bilo priljubljeno pri vlagateljih in tako bo tudi ostalo. Če v zgodbo dodamo še kratkoročne probleme, kot je pritisk na juan zaradi močnega dolarja in pešanja vseh okoliških valut (jen je proti dolarju letos izgubil že 30%), kar zmanjšuje konkurenčnost kitajskega izvoza se pred nami izriše dejstvo, da je kitajski delniški trg postal manj zanimiv. Žal se je upanje, da kongres prinaša hiter preobrat pokazalo za lažno. Od tu dalje se tveganja povečujejo in vlagatelji bodo potrebovali močnejši želodec, da bodo absorbirali večja nihanja v upanju na lepša in do vlagateljev bolj prijazna sporočila iz Kitajske. A upanje na boljši jutri ostaja. Kitajska bo še naprej država, ki bo zelo verjetno rastla hitreje od ZDA in Evrope in kitajski srednji sloj je nekaj, na kar računajo vsa pomembnejša svetovna podjetja.

O avtorju: Aleš Lokar

Aleš Lokar ima dobrih 20 let izkušenj v finančnem sektorju. Kot analitik, upravitelj in borzni posrednik je deloval v borznoposredniških družbah BPH in PM&A. Od leta 2005 dalje je bil zaposlen kot upravitelj premoženja v borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je pomočnik direktorja naložbenega sektorja v družbi Generali Investments (prej KD Skladi). Upravlja naša najstarejša in največja sklada, Generali Galileo in Generali Rastko Evropa, ter Generali Globalni, ki se je preoblikoval iz investicijske družbe. Aleš Lokar je prejel prestižni naziv Naj upravljavec premoženja v Sloveniji leta 2017 in 2024 (po izboru revije in portala Moje finance).