Aktualno
Kaj je ljudska obveznica, za koga je primerna in naložbene alternative
V četrtek, 1. februarja 2024, je država prvič doslej ponudila državljanom investicijo v tako imenovane ljudske obveznice. Izdane bodo v skupnem obsegu 250 milijonov evrov in z ročnostjo treh let, letna obrestna mera bo znašala 3,4 odstotka, v izplačilo pa bodo zapadle konec februarja 2027.
Obveznice so varna naložba, ljudske obveznice pa dostopne tudi malim vlagateljem
Državne obveznice so dolžniški vrednostni papirji, preko katerih se na kapitalskih trgih zadolžujejo države. Vlagateljem obljubljajo redno plačevanje obresti in vračilo glavnice ob dospetju, kar običajno predstavlja varno obliko naložbe z nizkim tveganjem. Vlagatelji, ki kupijo te obveznice, dejansko posojajo denar državi – torej, obveznice si lahko predstavljamo kot pogodbo med posojilojemalcem (država, ki izda obveznico) in posojilodajalci (vlagatelji v obveznico).
Prve oblike dolžniških vrednostnih papirjev, ki bi jih lahko primerjali z obveznicami, segajo v zgodnje obdobje italijanske renesanse v 13. stoletju. Vendar pa so se prave obveznice kot finančni instrument začele razvijati v 17. in 18. stoletju v Evropi, moderni sistem izdaje obveznic s strani držav pa se je oblikoval v 19. stoletju
Kupci obveznic so običajno predvsem profesionalni oziroma institucionalni vlagatelji kot so skladi, banke in zavarovalnice, medtem ko mali vlagatelji pri nas najpogosteje in najlažje do obveznic dostopajo posredno preko vzajemnih skladov. Pri nas pa je v zadnjem času veliko govora o t. i. slovenskih državnih ljudskih obveznicah, ki jih je ministrstvo za finance februarja izdalo za male vlagatelje v Sloveniji.
Prva ljudska obveznica je bila izdana na Nizozemskem
Prva izdaja ljudske obveznice je bila vpisana na borzi v začetku 17. stoletja v Amsterdamu, na Nizozemskem. V Sloveniji pa bodo od februarja 2024 malim vlagateljem prvič dostopne triletne ljudske obveznice, ki jih bodo lahko kupile vse polnoletne osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Te ljudske obveznice bodo v izplačilo zapadle konec februarja 2027. V vmesnem obdobju bo možno z njimi trgovati na Ljubljanski borzi, zato bodo lastniki obveznic morali imeti odprt trgovalni račun. Obveznice spadajo med relativno varen naložbeni razred, zaradi možnosti odprodaje na Ljubljanski borzi bodo tudi likvidne, letna obrestna mera 3, 4 odstotka pa predstavlja delni ščit vrednosti naložbe pred inflacijo.
Za vpis v ljudske obveznice morate izpolnjevati vsaj naslednje pogoje:
- Imeti stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji
- Imeti najmanj 1.000 evrov prihrankov, ki jih želite investirati
- Imeti odprt trgovalni račun pri eni izmed borznih hiš ali bank, ki bodo nudile možnost nakupa ljudske obveznice in s tem v zvezi pokriti vse transakcijske stroške tako borzne hiše kot tudi Centralno klirinško depotne družbe.
Trgovalni račun za nakup ljudske obveznice bo mogoče odpreti pri petih distributerjih – to so NLB, Nova KBM, SKB, BKS in Ilirika. Običajno se pri postopku potrebuje osebni dokument, davčno številko, dokazilo o naslovu stalnega prebivališča, podatke o zaposlitvi itd. Sledi izpolnitev prijavnega obrazca, izbor vrste računa in prenos sredstev na račun, preko katerega boste oddajali naročila za nakup vrednostnih papirjev, v tem primeru obveznic. Pri celotnem postopku vam bodo pomagali borzni posredniki.
Kaj je varneje: depozit ali državna obveznica?
Pri nas država jamči depozite v višini do sto tisoč evrov. Torej, če banka propade, se država zavezuje, da bo komitentom krila depozite do tega zneska. Na drugi strani pri obveznicah, ki jih vlagatelj drži do dospetja, možnost izgube vloženega zneska z dogovorjenimi obrestmi obstaja samo v primeru, da država ni zmožna poravnati svojih obveznosti, torej bankrotira. Slovenija v času samostojnosti še ni bila blizu taki situaciji in tudi v tem trenutku na kapitalskih trgih velja za zelo zaupanja vrednega posojilojemalca. Posledično lahko državno obveznico označimo celo za bolj varno naložbo od depozita nad 100.000 evrov. Do nivoja 100.000 evrov pa je položaj izenačen.
Ljudske obveznice niso optimalna naložba za investiranje manj kot 5.000 evrov
Za vlagatelje, ki še nimajo odprtega trgovalnega računa, bodo stroški trgovalnega računa lahko znatno znižali donosnost obveznice. Stroški namreč običajno obsegajo enkratne stroške odprtja računa, letne oz. mesečne stroške vodenja računa in vzdrževanja stanja, stroške ob nakupu in prodaji vrednostnega papirja, stroške zapiranja računa itd. Banke in borzne hiše sicer obljubljajo nižje stroške v primeru nakupa ljudskih obveznic, a to je treba preveriti vnaprej s posamezno finančno institucijo. Še zlasti, ko gre za vlaganje relativno nizkih zneskov v stabilne naložbe z nizko donosnostjo (kamor spadajo državne obveznice), so stroški ključen dejavnik, ki ga vlagatelj nikakor ne sme zanemariti, ko se odloča med različnimi naložbenim alternativami.
Država pri ljudskih obveznicah ponuja višje donose, kot jih trenutno ponujajo slovenske banke za depozite ali jih dobimo kot vlagatelj v slovenske obveznice. A zaradi stroškov zlasti pri zneskih nižjih od 10.000 evrov in vlagateljih, ki še nimajo trgovalnega računa, naložba stežka upraviči nakup v primerjavi z alternativnimi možnostmi vlaganja kot so skladi denarnega in obvezniškega trga.
“Tisoč evrov je enostavno premajhen znesek. Za nove vlagatelje v obveznice je težava v stroških, ki so v tem primeru previsoki. Vodenje računa in vse preostalo nam bo pojedlo donos. Za vlagatelje, ki pa že imajo odprt trgovalni račun, je minimalni znesek, ko se jim splača kupiti obveznico, približno 5.000 evrov. “, razlaga Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb.
A obstajajo alternative, ki tudi vlagateljem z manjšimi zneski nudijo primerljiv donos in ščit pred inflacijo. To so denarni in obvezniški vzajemni skladi, ki vlagateljem omogočajo ne zgolj investiranje z enkratnimi zneski, ampak tudi z rednimi mesečnimi zneski. Imajo primerljivo nizko oziroma celo nižjo stopnjo tveganja, so likvidni in nosijo podobne donose.
Vzajemni skladi so alternativa za dolgoročno plemenitenje prihrankov in vam nudijo številne prednosti:
- Enostaven pristop,
- Brez vezave, privarčevana sredstva so likvidna,
- Fleksibilnost – investirate lahko enkratne zneske ali manjše mesečne zneske,
- Strokovno in varno upravljanje,
- Razpršenost in manjše tveganje in
- Prenos sredstev med skladi brez stroškov in z odlogom plačila davka na kapitalski dobiček.
Ali je ljudska obveznica primerna oblika varčevanja za otroke?
Obveznico bodo lahko kupili le polnoletni državljani z odprtim trgovalnim računom. Vseeno lahko starši za otroke kupijo obveznico nase in tako varčujejo za otroke. A če ne varčujemo na primer za izpit za avto, ki ga bo otrok opravljal čez 3 leta, je ročnost varčevanja pri otrocih običajno veliko daljša. Za dolgoročne cilje, kot je otrokova prihodnost, bi bilo iz tega razloga bolj smiselno razmisliti o naložbah z večjo potencialno donosnostjo, vendar tudi z večjim tveganjem, kot so na primer vzajemni skladi. Kot eden boljših pristop varčevanja za otrokovo prihodnost predstavlja redno mesečno vplačevanje v varčevalni načrt, saj se s takim pristopom izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu, hkrati pa nam zaradi vstopa z nizkimi mesečnimi zneski omogoča, da začnemo varčevati zgodaj, že v začetku njegovega otroštva.
