Reševati bo treba več bank kot le tri glavne igralke

Slovenske banke nadaljujejo slabitve in rezervacije, svež kapital pa potrebujejo tudi manjše

V prvi polovici leta 2013 je 52 odstotkov evropskih bank, ki so že poročale svoje rezultate, preseglo pričakovanja glede dobičkov. Kljub znižanju pričakovanj glede prihodnjih dobičkov pa do konca leta še vedno pričakujejo povprečno 21-odstotno rast dobičkov. Sočasno se večina slovenskih bank še vedno spopada z velikimi izgubami, iščejo načine za zagotavljanje vsaj minimalne kapitalske ustreznosti in podaljšujejo roke za dokapitalizacijo.

NLB, največji slovenski banki, je bilančna vsota v prvi polovici leta, glede na konec leta 2012, upadla za okoli 3,4 odstotka, izguba je presegla 91 milijonov evrov, banka pa je oblikovala za 145 milijonov evrov novih slabitev in rezervacij. Bilančna vsota NKBM je upadla za 2,2 odstotka, imeli pa so čisto izgubo v višini 44,2 milijona evrov in oblikovali za približno 58,6 milijona novih slabitev in rezervacij. Banka je v prvi polovici leta 2013 izvedla dokapitalizacijo, kapitalska ustreznost pa je na dan 30. 6. 2013 znašala zgolj 8,71 odstotka.

Abanka, tretja največja slovenska banka, se osredotoča predvsem na krepitev kapitalske ustreznosti, Banka Slovenije pa ji je rok za dokapitalizacijo podaljšala do konca leta 2013. Njena bilančna vsota je v prvi polovici leta upadla za 4,5 odstotka, pred seboj pa ima težko nalogo iskanja zunanjih investitorjev za dokapitalizacijo. V prvi polovici leta je oblikovala za približno 38 milijona evrov dodatnih slabitev in čisto izgubo v višini okoli 19 milijona evrov.

Mogoče manj odmevne, vendar zaradi prepletenosti krhkega bančnega sistema prav tako pomembne so tudi težave manjših bank v Sloveniji, predvsem Factor banke in Probanke, ki obe iščeta zunanje investitorje za zagotovitev potrebnih sredstev in s tem obstoj banke. V začetku avgusta je skupščina Factor banke izglasovala potrebno dokapitalizacijo v višini največ 50 milijonov evrov, v dveh obrokih. Prvo polovico sredstev, najmanj 19 milijonov evrov, morajo pridobiti najkasneje do konca avgusta. Mariborski Probanki je Banka Slovenije do konca septembra 2013 podaljšala rok za izvedbo potrebne dokapitalizacije. Glede na javne objave Probanka zdaj vodi pogovore s petimi možnimi investitorji za izvedbo potrebne dokapitalizacije do konca decembra 2013.

Novi guverner Banke Slovenije bo imel poleg večjih bank polne roke dela tudi z manjšimi slovenskimi bankami, ki lahko zaradi prepletenosti bančnega poslovanja še dodatno oslabijo že tako krhek bančni sistem Slovenije. Rešitev bo očitno potrebna za več kot le tri največje igralce na trgu, znesek pa bo, kot je bilo že večkrat povedano, verjetno v proračunu presegel predvidenih 1,5 milijarde evrov.


Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi