Teden, ki je za nami,  je bil na finančnih trgih zaznamovan z izrazito volatilnostjo, ki so jo povzročili tako geopolitični dogodki kot rezultati podjetij. S&P 500 je po najhujšem dnevnem padcu v šestih mesecih (petek ,10.10.) ta teden zabeležil 1,7-odstotno rast. Ključni indeks polprevodnikov je poskočil za skoraj 6 %, cena delnice Broadcoma pa skoraj za 8 % po novici o večletnem dogovoru z OpenAI. Trgi so se pozitivno odzvali na signale iz Bele hiše, kjer je predsednik Trump izrazil pripravljenost na nadaljevanje trgovinskih pogajanj s Kitajsko, kar je zmanjšalo strah pred zaostritvijo trgovinske vojne. Hkrati so vlagatelji spremljali dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer je Trump napovedal dogovor o prekinitvi ognja v Gazi. Na evropskih trgih je vseevropski STOXX Europe 600 volatilni teden zaključil brez večjih sprememb. V ospredju so bile predvsem delnice EssilorLuxottica, ki so močno porasle po objavi dobrih rezultatov in pričakovanj glede pametnih očal ter delnice danskega farmacevta Novo Nordisk, ki so upadle zaradi izjav Trumpa, da bodo morali znižati cene zdravil proti debelosti v ZDA. Delnice evropske orožarske industrije so upadle ob umiritvi napetosti na Bližnjem vzhodu in številnim srečanjem na temo končanja vojne v Ukrajini.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Trgi v krču: bančni odpis, Trumpov uvoz in senca slabih kreditov

Kljub pozitivnim premikom so trgi ostali občutljivi na negativne novice. Ponovna zaostritev trgovinskih odnosov, vključno s Trumpovo grožnjo prepovedi uvoza jedilnega olja s Kitajske, je povečala volatilnost in povzročila rast delnic podjetij, kot sta Archer-Daniels-Midland in Bunge Global. Volatilnost so povečale tudi objave o slabih posojilih v regionalnih bankah, kar je sprožilo največji padec v indeksu ameriških bank v pol leta. Jamie Dimon, izvršni direktor ameriške banke JPMorgan, je v več izjavah izpostavil možnost poslabšanja kakovosti kreditov, kar je zasenčilo dobre rezultate glavnih ameriških bank na področju trgovanja in investicijskega bančništva. Posebno pozornost so pritegnile izgube zaradi prestrukturiranja podjetij Tricolor Holdings in First Brands. Group. JPMorgan je zaradi Tricolorja odpisal 170 milijonov dolarjev, podobne izpostavljenosti so razkrili tudi Citigroup, Wells Fargo in Goldman Sachs. Dimon je opozoril, da je pojav posameznih primerov lahko znak širših težav v kreditnem okolju, pri čemer je uporabil primerjavo s “ščurki”, kjer en primerek pogosto pomeni, da jih je več. Regionalne banke so bile še posebej izpostavljene. Zions Bancorp je zaradi domnevne goljufije odpisal 50 milijonov dolarjev, Western Alliance Bancorp pa je poročal o podobnih težavah z istimi posojilojemalci. Vzporedno so investitorji opazovali dogajanje v segmentu poslovanja z zasebnim dolgom, kjer so upravljavci v zadnjem času beležili odlive in nižje donose, kar je odprlo vprašanja o kakovosti kreditiranja tudi v tem segmentu.

VIX narašča, zlato žari: Fedov ton umirja obvezniške donose

Vlagatelji so v obdobju povečane volatilnosti iskali varne naložbe, kar se je odrazilo v rasti cen zlata in padcu donosnosti ameriških državnih obveznic. Ne glede na skoraj rekordne vrednosti globalnih delniških indeksov, je indeks volatilnosti VIX na najvišjih ravneh od maja letos. Ceni zlata in srebra sta tekom tedna dosegli nove rekordne vrednosti, 4.379 ameriških dolarjev za unčo zlata in 54,47 dolarjev za unčo srebra, nato pa je v petek sledila večja korekcija ob unovčevanju dobičkov. Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic je za kratek čas ponovno upadla pod 4 %. K temu so pripomogle tudi izjave predsednika Fed Jeroma Powella, da se stanje na ameriškem trgu dela slabša in da bi lahko Fed v kratkem zaključila z zmanjševanjem svoje bilance.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v preteklih mesecih v nemilosti vlagateljev zaradi Trumpovih napovedi omejevanja cen zdravil in neizpolnjenih pričakovanj v zvezi z zdravili za debelost. Posledično so delnice iz panoge zgodovinsko gledano nizko vrednotene oziroma poceni. Priporočamo, da sklad Vitalnost predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad. Za evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Trumpove dodatne tarife na uvoz iz Indije so v zadnjih tednih povzročile manjšo korekcijo na indijskih borzah, a dolgoročni obeti ostajajo pozitivni. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Zgodbo izvedenih finančnih instrumentov, ki so leta 2008 na kolena spravili ameriško gospodarstvo, poznate že mnogi, a zavoljo razprave ponovimo nekatere iztočnice, ki so privedle do bankrota pete in četrte največje investicijske banke v ZDA. Primarna težava je bil vzvod, ki so ga investicijske banke lahko dosegale zaradi izvedenih finančnih instrumentov, ki jih najlažje opišemo kot zamenjave za tveganje neplačila. Ti niso bili finančna inovacija, raje si jih predstavljajmo kot regulativno slepo črevo, ustvarjeno iz vere v tržno disciplino. Doseganje ameriških sanj tako ni bilo več na voljo le za najpremožnejše, sanje o lastni nepremičnini so se zdele dosegljive prav za vsakogar. V letih pred finančno krizo so se pogoji za pridobitev hipotek iz strogo reguliranih spremenili v skoraj povsem ohlapne, saj so banke posojila odobravale brez preverjanja prihodkov, premoženja ali kreditne sposobnosti. Takšno popuščanje standardov je ustvarilo iluzijo varnosti, v resnici pa je v finančni sistem vgradilo sistemsko tveganje, ki je ob prvem pretresu neizogibno eksplodiralo.

A kot že rečeno, razlog za tokratno razpravo ni lekcija o zgodovini velike finančne krize, temveč o sistemskem tveganju, ki ga opažamo dandanes. Tokrat se tveganje skriva v izgradnji podatkovnih centrov, kjer so prek bakrenih žic povezani grozdi grafičnih procesorjev, katere hladimo s pitno vodo, da pridemo do t.i. umetne inteligence. Za njeno delovanje niso potrebni le dovršeni polprevodniki družbe Nvidia, temveč brezhibno delovanje celotne dobavne verige podatkovnih centrov. Slednje so si nedavno po bližje pogledali tudi strokovnjaki iz najbolj prestižne univerze na svetu, Harvard, kjer so ugotovili, da bi rast ameriškega BDP brez izgradnje podatkovnih centrov v prvi polovici leta 2025 znašala le 0,1 odstotka. Celotna dobavna veriga novih podatkovnih centrov naj bi v prvi polovici leta namreč predstavljala 92 odstotkov celotne rasti ameriškega BDP. A pravzaprav to ni prav nič nevsakdanjega, saj se mora pri množični uporabi nove tehnologije zgoditi preskok in izgradnja kapacitet. Težave se pojavijo, v kolikor se nova tehnologija ne uporablja toliko, kot to poročajo ekonomisti družbe Apollo. Stopnja uporabe umetne inteligence naj bi se začela zmanjševati predvsem pri večjih podjetjih, kjer je stopnja uporabe UI orodij padla s 14 na 12 odstotkov, po nekaj letnem obdobju nenehne rasti.

Sistemsko tveganje pa se nanaša na nekaj povsem drugega, in sicer na delež družb v delniškem indeksu S&P 500, katere so vpletene v izgradnjo umetne inteligence. Po zadnjih podatkih banke JP Morgan se v indeksu z umetno inteligenco neposredno ukvarja 41 družb, a šokantna novica je da le-te predstavljajo več kot 45 odstotkov deleža celotnega indeksa. Še bolj vznemirljiv pa je podatek analitikov banke Goldman Sachs, kjer pravijo, da ima povprečno ameriško gospodinjstvo kar eno tretjino sredstev v delniških naložbah in še dodatno petino v penzijskih shemah. Če poenostavim ima največji potrošniški trg skoraj 50 odstotkov premoženja izpostavljenega delniškim trgom, kateri slonijo na izgradnji podatkovnih centrov. Kaj se torej lahko zgodi z ameriškim gospodarstvom v kolikor se obljube po množični uporabi umetne inteligence ne uresničijo? Na vprašanje si lahko odgovorite sami, a jasno je, da državne pomoči kot smo jo videli tekom velike finančne krize, ne bomo videli, saj so nasprotno kot takrat, državni trezorji prazni.

Pretekli teden so zaznamovali premiki na finančnih trgih in pomembni politično-gospodarski dogodki. V ZDA je največ pozornosti pritegnil dogovor TikToka z družbo Oracle, ki naj bi rešil dolgo trajajočo regulatorno negotovost glede varnosti podatkov. Dogovor je bil sprejet kot signal, da platforma lahko ostane prisotna na ameriškem trgu, kar je nekoliko umirilo napetosti med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa odprlo prostor za razmislek, kako bodo ameriške oblasti v prihodnje obravnavale tehnološka podjetja iz tujine.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Ameriška rast in inflacijski pritiski pognali zlato na nove višave

Vnovične rekorde je dosegalo zlato, ki je poskočilo na rekordne vrednosti nad 3.700 dolarjev za unčo, pri čemer je tečaj v ameriških dolarjih v letošnjem letu pridobil že več kot 40 %. Vzpon gre povezati s podatki o ameriškem gospodarstvu, ki so znova presegli pričakovanja. Revidirana rast BDP za drugo četrtletje je pokazala 3,8-odstotno letno stopnjo, močno podprto s potrošnjo storitev in vlaganji v programsko opremo ter umetno inteligenco. Potrošnja Američanov ostaja robustna, obenem pa zadnji podatki o zahtevkih za nadomestilo za brezposelnost nakazujejo umirjanje zaposlovanja. Kombinacija močne gospodarske rasti, vztrajnega pritiska na cene in negotovosti glede prihodnjih obrestnih mer, je ustvarila pogoje za dodatni beg vlagateljev v varna zavetja, kar je še podkrepilo rast cene zlata.

Alibaba stavi na umetno inteligenco: partnerstvo z Nvidio in globalna širitev

Na Kitajskem je bila v ospredju Alibaba, ki je na letni konferenci predstavila načrte za širitev posla umetne inteligence. Podjetje je namreč napovedalo partnerstvo z Nvidio ter gradnjo novih podatkovnih centrov v Evropi, Latinski Ameriki in Aziji, s čimer krepi svojo infrastrukturo in utrjuje položaj v tekmi z domačimi tekmeci Tencent-om in DeepSeek-om. Napovedi so sprožile močan skok tečajev, saj investitorji prepoznavajo, da bi lahko prav vlaganja v umetno inteligenco v prihodnje postala glavni vir rasti za podjetje in širše kitajsko gospodarstvo.

Ameriška politika na preizkušnji: negotovost pred zaprtjem vlade

Ob tem se v ZDA znova približuje nevarnost zaprtja vlade. Čeprav so tovrstni dogodki v preteklosti večinoma minili brez večjih posledic za trge in gospodarstvo, se lahko izkaže, da bodo tokrat razmere drugačne. Grožnje predsednika Trumpa, da bi del začasne prisilne odsotnosti javnih uslužbencev postal trajen, odpirajo možnost trajnejših posledic za trg dela, ki je že pokazal znake šibkosti. Morebitna prekinitev dela ministrstev bi pomenila tudi odlog pri objavi ključnih gospodarskih statistik, kar bi zapletlo delo ameriške centralne banke pri oblikovanju denarne politike. V prihodnjem tednu bo tako v ospredju razplet političnih pogajanj v Washingtonu glede zaprtja vlade, poleg tega pa bodo vlagatelji spremljali objave inflacijskih podatkov v evro-območju in objavo statističnih podatkov o brezposelnosti v ZDA.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v preteklih mesecih v nemilosti vlagateljev zaradi Trumpovih napovedi omejevanja cen zdravil in neizpolnjenih pričakovanj v zvezi z zdravili za debelost. Posledično so delnice iz panoge zgodovinsko gledano nizko vrednotene oziroma poceni. Priporočamo, da sklad Vitalnost predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad. Za evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Trumpove dodatne tarife na uvoz iz Indije so v zadnjih tednih povzročile manjšo korekcijo na indijskih borzah, a dolgoročni obeti ostajajo pozitivni. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Objave poslovnih rezultatov glavnih slovenskih borznih družb za prvo polovico letošnjega leta so bile večinoma spodbudne. Največja slovenska borzna družba po tržni kapitalizaciji Krka je v prvi polovici leta dosegla več kot milijardo evrov prihodkov od prodaje, kar je bil rekordni znesek za to obdobje. Čisti dobiček je znašal 247 milijonov evrov in je bil za 11 odstotkov višji od lanskega primerljivega obdobja. Največja slovenska bančna skupina NLB je prav tako objavila rekordne prihodke za prvo polovico leta. Čistih obrestnih prihodkov je bilo za 466 milijonov evrov, neobrestnih pa za 169 milijonov evrov. Rekorden pa ni bil čisti dobiček, ki je pri 274 milijonih evrov za šest odstotkov zaostajal za lanskim. Nadzorni svet je potrdil nov mandat za predsednika uprave Blaža Brodnjaka ter za člana uprave Archibalda Kremserja in Andreasa Burkhardta.

Petrol je v tem obdobju ustvaril skoraj tri milijarde evrov prihodkov, čisti dobiček pa je znašal 75 milijonov evrov. Uprava Petrola sicer ni zadovoljna z rezultati, saj ti zaostajajo za načrtovanimi. Krivdo pripisujejo državnim ukrepom glede omejitev prodajnih cen naftnih derivatov. Zavarovalnici sta poslovali precej bolje kot lani v luči ugodnega škodnega dogajanja in rasti pobranih premij. Zavarovalnica Triglav je imela nekaj več kot milijardo evrov prihodkov in 91 milijonov čistega dobička, Zavarovalnica Sava pa 610 milijonov prihodkov in 58 milijonov evrov čistega dobička. Pri tem je Zavarovalnica Triglav zvišala načrte za letošnje leto za približno tretjino. Preseganje načrta so napovedali tudi v Cinkarni Celje, kjer so v prvem polletju ustvarili skoraj 112 milijonov evrov prihodkov in čisti dobiček v višini 12 milijonov evrov. Luka Koper je tudi izboljšala poslovanje, prihodki so dosegli 188 milijonov evrov, čisti dobiček pa skoraj 44 milijonov evrov. Telekom Slovenije je posloval podobno kot v lanskem prvem polletju, 354 milijonov evrov je imel prihodkov in 30 milijonov evrov čistega dobička.

Francoske javne finance ponovno pod drobnogledom

Francoski predsednik Macron je v torek, 9. septembra, imenoval že petega premiera v manj kot dveh letih. Povod za padec vlade premiera Bayrouja in odsotnost podpore zaupnici njegove vlade je bil predlog proračuna za 2026, v katerem je bilo predvidenih za 44 milijard evrov rezov, kar pa je bila previsoka številka za opozicijo, ki bi raje videla višanje davkov za premožnejše. Potreba po tovrstnih ukrepih je posledica klavrnega stanja francoskih javnih financ. Francoski proračunski primanjkljaj je bil leta 2024 najvišji v območju z evrom (5,8 odstotka), francoski bruto dolg v primerjavi z BDP znaša 114 odstotkov in znotraj območja z evrom zaostaja le za grškim in italijanskim.

Trenutne fiskalne težave so posledica Macronovega obsežnega nižanja davkov ter povečanih izdatkov zaradi pandemije covida-19 in energetske krize zaradi vojne v Ukrajini. Vsi vzroki za takšno proračunsko luknjo pa niso iz bližnje preteklosti, saj gre za sistemski problem francoske vlade, ki ni imela proračunskega presežka že vse od daljnega leta 1970. Francoski državljani so navajeni na veliko vlogo države v njihovem življenju, saj je javna potrošnja predstavljala skoraj 58 odstotkov francoskega BDP v letu 2024. V tem letu je skoraj polovica vseh javnih izdatkov bilo porabljenih za pokojnine, zdravstvo in nadomestila za brezposelnost, pri čemer imajo osebe, starejše od 65 let, v Franciji višje prihodke kot prebivalstvo v delovno aktivnih letih. Posledice proračunskih težav se odražajo v povišanih zahtevanih donosih na državne obveznice, ki se gibljejo na istih ravneh kot italijanske. Vrstijo se tudi nižanja bonitetnih ocen, nazadnje je Fitch znižal bonitetno oceno na A+ z AA-, kar je sicer še vedno eno stopnjo višje od slovenske.

Dogajanje na svetovnih trgih je v zadnjem tednu zaznamovala kombinacija šibkih makroekonomskih podatkov, podjetniških novic in regulatornih ukrepov. V ospredju so bile ZDA, kjer je S&P 500 tekom tedna dosegel novo rekordno vrednost, a je optimizem hitro zbledel po objavi šibkega poročila o delovnem trgu v avgustu. Število novih delovnih mest je v avgustu naraslo le za 22.000, kar je precej pod pričakovanji analitikov. Stopnja brezposelnosti se je zvišala na 4,3 %, najvišje po letu 2021, kar je sprožilo val špekulacij o prihajajočem znižanju ključnih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke Fed. Tržni udeleženci so prepričani v nižanje za 25 bazičnih točk na septembrskem zasedanju Fed, dopuščajo pa tudi možnost večjega nižanja za 50 bazičnih točk. To se je odrazilo v padcu donosnosti ameriških državnih obveznic in rasti cen obveznic.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Negotovost na trgu dela je dolar potisnila navzdol, zlato na nov rekord

Negotovost na trgu dela je sprožila tudi premike na valutnih trgih, kjer je ameriški dolar izgubil del vrednosti proti glavnim svetovnim valutam. Dodatno je objava slabših podatkov o ameriški proizvodnji okrepila skrbi glede vzdržnosti gospodarske rasti v ZDA, saj so podatki o zaposlovanju nakazali na ohlajanje gospodarske aktivnosti. Vlagatelji so se zatekli v varnejše naložbe, kar je povzročilo rast povpraševanja po ameriških in evropskih obveznicah. Med varnimi naložbami je potrebno izpostaviti tudi zlato, čigar cena je merjena v ameriških dolarjih (in evru) v preteklem tednu dosegla novo rekordno vrednost.

Britanske obveznice na najvišji ravni po letu 1998, funt pod pritiski

Na evropskih trgih je bilo v ospredju Združeno kraljestvo, kjer so donosi na 30-letne državne obveznice dosegli najvišjo raven po letu 1998. Razlog za to so vztrajno visoka inflacija, negotovost glede fiskalne politike in pritiski na novo vlado, da zagotovi stabilnost javnih financ. Britanski funt je v primerjavi z evrom blizu najnižjih ravni od leta 2023, kar odraža zaskrbljenost vlagateljev glede prihodnjih fiskalnih ukrepov.

Kitajska ohlaja borzno evforijo z novimi ukrepi proti špekulacijam

Na Kitajskem so regulatorji napovedali nove ukrepe za omejevanje špekulacij na delniškem trgu, potem ko je delniški trg v zadnjih dveh mesecih zabeležil izjemno rast (skoraj 15 %). Oblasti želijo preprečiti ponovitev evforičnih balonov iz preteklosti in zagotoviti stabilnejšo rast, kar vključuje omejitve pri odpiranju novih trgovalnih računov in nadzor nad uporabo finančnega vzvoda. Hkrati so bile banke in borznoposredniške hiše pozvane k večji previdnosti pri spodbujanju malih vlagateljev.

Pretresi v Nestléju, rekordni paket za Muska in Googlov pravni triler

Med novicami glede gospodarskih družb je izstopal Nestlé, kjer je odstop izvršnega direktorja zaradi kršitve internih pravil povzročil padec delnice po objavi za več kot 3 %. Podjetje se že nekaj časa sooča z izzivi na trgu in notranjimi pretresi, kar je dodatno omajalo zaupanje vlagateljev. V ZDA je Tesla objavila predlog rekordnega, skoraj bilijon dolarjev vrednega nagrajevalnega paketa za Elona Muska, ki naj bi ga motiviral za nadaljnje vodenje podjetja in doseganje ambicioznih ciljev na področju robotike in umetne inteligence.  Google je v sodnem postopku pred ameriškimi sodišči uspel preprečiti prisilno prodajo brskalnika Chrome, kar je sprožilo rast delnice za več kot 9 %. Sodba potrjuje, da generativna umetna inteligenca spreminja industrijo brskalnikov in predstavlja konkurenco Googlu. Google bo skladno s sodbo sicer moral deliti podatke s konkurenti in prekiniti s sklepanjem ekskluzivnih pogodb za distribucijo svojega brskalnika.

Broadcom z AI čipi navdušil trge

Ameriški Broadcom je objavil poslovne rezultate za tretje četrtletje in vlagatelje navdušil z izjemno rastjo prihodkov, predvsem zaradi eksplozivnega povpraševanja po AI čipih. Prihodki iz segmenta umetne inteligence so v tretjem četrtletju narasli za 63 % in dosegli 5,2 milijarde dolarjev, podjetje pa napoveduje še močnejšo rast v naslednjem četrtletju. Broadcom je naznanil, da je pridobil novega strateškega kupca, za katerega se je izkazalo, da je OpenAI, kar dodatno utrjuje njegov položaj v industriji. Delnica je ob objavi rezultatov poskočila za skoraj 10 %, analitiki pa so množično dvignili ciljne cene.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v preteklih mesecih v nemilosti vlagateljev zaradi Trumpovih napovedi omejevanja cen zdravil in neizpolnjenih pričakovanj v zvezi z zdravili za debelost. Posledično so delnice iz panoge zgodovinsko gledano nizko vrednotene oziroma poceni. Priporočamo, da sklad Vitalnost predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad. Za evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Trumpove dodatne tarife na uvoz iz Indije so v zadnjih tednih povzročile manjšo korekcijo na indijskih borzah, a dolgoročni obeti ostajajo pozitivni. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET