Inflacija se znižuje   

Nedavni podatki o inflaciji v Evropi so bili boljši od pričakovanj. Inflacija se je namreč na letni ravni znižala na 2,4 odstotka, pričakovala pa se je 2,7 odstotka.

 

Na mesečni ravni smo v evroobmočju celo zabeležili padec cen, in sicer v višini 0,5 odstotka. Največ k upadu cen prispeva energija. Tukaj na letni ravni opažamo upad za 11,5 odstotka, na mesečni ravni pa dodatnih 2,2 odstotka. Cene elektrike, nafte in plina se v evropskem prostoru še naprej znižujejo, tudi nekoliko toplejši november je prispeval k manjši porabi. Vse kaže na to, da bo ta zima minila brez šoka pri cenah energije. Kar ima seveda pozitiven vpliv na inflacijo, za katero se pričakuje, da bo še naprej upadala. Podjetja bodo tako kmalu imela višje marže ali vsaj nekoliko več manevrskega prostora pri oblikovanju cen svojih proizvodov in storitev. Tako lahko v drugi fazi tudi na tem področju pričakujemo nižanje cen oziroma vsaj stabilizacijo, saj trenutno predvsem cene hrane še vedno rastejo. Investitorji so številke o inflaciji sprejeli z navdušenjem, v zadnjem obdobju so v ospredju predvsem obveznice. Indeks evropskih obveznic je tako samo novembra pridobil 3,2 odstotka, kar je najvišja mesečna rast v zadnjem letu in pol. Na drugi strani imamo sedaj ECB, ki seveda še naprej drži depozitno obrestno mero pri štirih odstotkih, vendar bo ciljna inflacija verjetno kmalu dosežena, tako da investitorji že špekulirajo, kdaj bo ECB obrestno mero spustila. Po zadnjih podatkih opcijski trgi kažejo, da se bo to zgodilo že v drugem četrtletju 2024. Podobne špekulacije pa so tudi za ameriško centralno banko. Trenutna raven obrestnih mer tako v ZDA kot tudi v EU je na nivojih, ko je ta začela zniževati gospodarsko aktivnost. Francija je tako v tretjem četrtletju zabeležila upad BDP v višini 0,1 odstotka. Če bodo obrestne mere ostale na sedanjih nivojih predolgo, lahko pričakujemo recesijo v večini evropskih držav in tudi na drugi strani luže. Vse tako kaže na to, da bodo obrestne mere v prihodnjem letu nižje kot sedaj. Kakšen pa bo ta prehod, bo odvisno od posamezne države. Nekatere lahko pričakujejo zahtevno leto 2024, nekatere pa precej solidno. Vse je odvisno od pripravljenosti na nove razmere in konkurenčnosti posameznih segmentov gospodarstva. V razmerah, ko se že čuti določen upad gospodarske aktivnosti, bo zelo pomembno, kako so se države in podjetja ter tudi posamezniki pripravili na nekoliko manj ugodne razmere v gospodarstvu. ECB in tudi Fed pa tokrat večje pomoči zelo verjetno ne bosta ponujala.

 

 

 

O avtorju: David Zorman

David Zorman je diplomiral leta 2008 na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Že kot študent si je leta 2005 začel nabirati znanja s področja upravljanja premoženja kot finančni analitik v borznoposredniški družbi KD BPD. Januarja 2008 se je zaposlil v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer upravlja globalni sklad skladov Generali Prvi izbor, geografski sklad Generali Amerika ter sektorska sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost. Revija Moje finance mu je leta 2011 podelila prestižno priznanje najboljšega upravitelja leta.