V ozadju konflikta v regiji, kjer se nahaja 48 odstotkov potrjenih zalog nafte in 40 odstotkov potrjenih zalog zemeljskega plina ter je proizvedla 31 odstotkov nafte in izvozila 24 odstotkov utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v letu 2024, so bile številne države (Irak, Kuvajt, Katar, Bahrajn) primorane prekiniti črpanje fosilnih goriv zaradi napadov na energetsko infrastrukturo ter zaprtja pomorskih poti, po katerih so te surovine izvažale. Poleg črpanja je bilo prizadeto tudi rafiniranje nafte in izdelovanje izdelkov, ki v svoji proizvodnji potrebujejo fosilna goriva (plastika, aluminij, gnojila …).

Vsa fosilna goriva pa niso enako pomembna. Osrednje fosilno gorivo je nedvomno nafta, in ko v novicah slišimo o ceni nafte, se pogosto zdi, kot da gre za eno samo globalno surovino. V resnici pa obstaja več različnih vrst surove nafte, ki se med seboj precej razlikujejo. Te razlike vplivajo na to, kako preprosto jo je rafinirati, katere vrste goriv lahko iz nje dobimo in kakšno vlogo ima v svetovnem gospodarstvu. Zaradi tega imajo konflikti na Bližnjem vzhodu, Venezueli ali Rusiji različen vpliv na globalno ponudbo nafte.

Vrste nafte se med seboj razlikuje predvsem po dveh lastnostih: gostoti in vsebnosti žvepla. Gostota določa, ali je nafta lahka ali težka, vsebnost žvepla pa, ali jo označujemo kot sladko ali kislo. Te fizikalne in kemične lastnosti odločajo o tem, kakšne rafinerije jo lahko predelujejo in katere končne proizvode je mogoče iz nje pridobiti. Lahka nafta je bolj tekoča in vsebuje več lahkih ogljikovodikov. To pomeni, da jo je lažje rafinirati in da iz nje dobimo velike količine bencina, letalskega goriva in petrokemičnih surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo plastike in drugih materialov. Zaradi teh lastnosti ima lahka nafta pogosto višjo ceno na svetovnih trgih. Med najbolj znanimi primeri sta evropski severnomorski Brent in ameriški WTI (West Texas Intermediate), ki služita tudi kot referenčni ceni za svetovne trge. Na drugi strani je težka nafta, ki je gostejša in vsebuje več kompleksnih molekul. Njena predelava je zahtevnejša in zahteva bolj sofisticirane rafinerije. Kljub temu je izredno pomembna, saj iz nje pogosto dobimo velike količine dizelskega goriva, kurilnega olja ter težkih goriv za ladijski promet. Prav tako je pomemben vir bitumna, ki se uporablja pri gradnji cest. Poleg tega obstaja še razlikovanje med sladko in kislo nafto, ki je povezano  z vsebnostjo žvepla. Sladka nafta vsebuje malo žvepla, zato jo je lažje rafinirati in proizvaja čistejša goriva. Kisla nafta vsebuje več žvepla in zahteva dodatne postopke razžveplanja, kar poveča stroške predelave. Zaradi tega je običajno cenejša od sladke nafte, vendar jo lahko učinkovito uporabljajo rafinerije z bolj kompleksno tehnologijo.

Večina nafte z Bližnjega vzhoda, ki je običajno srednje težka in pogosto kisla, se nahaja ravno nekje na sredini lestvice. Ta nafta vsebuje več žvepla kot severnomorska ali ameriška lahka nafta, vendar je še vedno zelo primerna za predelavo v velikih sodobnih rafinerijah. Prav zaradi teh lastnosti je bližnjevzhodna nafta postala temelj svetovnega rafinerijskega sistema. Številne rafinerije v Aziji, Evropi in tudi v ZDA so zasnovane tako, da učinkovito predelujejo srednje težko in kislo nafto iz Perzijskega zaliva. Prav zaradi teh tehnoloških razlik nafta ni popolnoma zamenljiva surovina. Nekatere rafinerije potrebujejo točno določene vrste surove nafte, da lahko delujejo učinkovito in proizvajajo želeno kombinacijo goriv, kot so bencin, dizel in letalsko gorivo. Zaradi tega ne moremo reči, da se lahko nafto z Bližnjega vzhoda enostavno zamenja za nafto iz Teksasa ali Kazahstana.

Ob težavah z ladijsko dobavo nafte iz Bližnjega vzhoda so tako kupci prisiljeni v iskanje zamenjave vendar so zamenjave, kot rečeno, le redko povsem enakovredne, kar se odraža v neenotnih premikih cen različnih vrst nafte in rafiniranih proizvodov. Porasla je seveda tudi cena drugih fosilnih goriv in vseh proizvodov, ki so odvisni od njih (gnojila, aluminij, elektrika …). Ne glede na vrsto energenta pa je vsem skupno, da bi dolgotrajno obdobje povišanih cen teh vodilo v upad globalne gospodarske rasti in povišanje inflacije.

Vir: Bloomberg in lastni izračun Generali Investments

Ponovno vojna: ameriški napadi na Iran

Čeprav so se napadi začeli pretekli vikend, so bila pričakovanja o bližajočem se ameriško – izraelskem napadu na Iran tema, ki so jo v ozadju investitorji premlevali že nekaj časa. A kljub temu je dejanski napad precej povečal negotovost in nihajnost na trgih. Podoben scenarij smo videli že junija 2025, ko so ZDA napadle iranske jedrske objekte. Cena nafte je v dneh po napadih zaradi strahu pred motnjami v dobavi, zlasti skozi Hormuško ožino, poskočila za 7 % – 13 %. Ker do dejanskih motenj ni prišlo in je ožina ostala odprta, so se cene kmalu vrnile na prejšnje ravni.

Pregled zgodovine naftnih šokov v zadnjih 50 letih kaže, da so takšni dogodki povzročili zvišanje cen nafte za nekaj mesecev, medtem ko so zlato, dolar in indeks S&P 500 reagirali zmerno. V povprečju je zlato v tednu po šoku pridobilo 2 %, tri mesece po šoku pa 5 %. Dolar je v tednu po šoku zabeležil 0,2-odstotno rast, v treh mesecih pa 0,9-odstotno rast. Medtem je delniški indeks S&P 500 v tednu po šoku zrasel za 0,3 %, po treh mesecih pa v povprečju upadel za 2,7 %.

Pomembno je poudariti, da se je odvisnost svetovnega gospodarstva od nafte na splošno, še posebej pa iz Perzijskega zaliva, zmanjšala. Čeprav naftna in plinska industrija še vedno ostajata pomemben steber globalnega gospodarstva, ki poganja proizvodnjo energije, industrijski razvoj in mednarodno trgovino, njun vpliv na sprožanje širših recesij ni več tako izrazit kot v preteklosti. Zato ni pričakovati tako dramatičnih in dolgotrajnih skokov cen nafte, kot smo jim bili priča v preteklosti, npr. v 70. letih, saj je trg danes bolj odporen in bolje razpršen med različne energetske vire. Obenem ne pozabimo, da danes Savdska Arabija ni več največja proizvajalka nafte na svetu ampak so to ZDA.

Kljub temu so se tudi tokrat, cene nafte povzpele na nove šestmesečne vrhove. Severnomorska nafta Brent je dosegla 80 dolarja za sod, ameriška WTI pa 72 dolarja. Analitiki ocenjujejo, da cene delnic energetskih podjetij tokrat ne bodo doživele tako izrazitih skokov, saj je bilo tveganje za konflikt v veliki meri že vračunano v cene.

Vojaške akcije te vrste imajo redko dolgoročen vpliv na dobro razpršene naložbene portfelje. Medtem ko so nekateri sektorji, kot sta turizem in letalstvo, kratkoročno pod pritiskom zaradi višjih stroškov goriva in morebitnih motenj v zračnem prostoru, obrambni in energetski sektor pogosto beležita rast.

Za vlagatelje je ključno, da se ne osredotočajo le na kratkoročno likvidnost in trenutna nihanja, temveč na dolgoročne trende. Trenutne vojne razmere pogosto predstavljajo predvsem priložnost za nakup, saj je za prodajo ob zaostritvi napetosti pogosto že prepozno. Ameriški dolar ostaja učinkovito zavarovanje pred energetskimi šoki, zlato pa je teden zaključilo pri rekordnih 5.278 dolarjih za unčo, kar potrjuje njegovo vlogo varnega zatočišča v negotovih časih. Posledično razpršen portfelj ostaja najboljša zaščita pred geopolitičnimi tveganji, medtem, ko razvoj umetne inteligence kljub trenutnim nihanjem še naprej narekuje dolgoročno smer trga. Namesto hitrih odločitev na podlagi naslovnic je zdaj čas za preudarnost in osredotočenost na dolgoročne cilje. Tako kot v preteklosti se bo trg verjetno hitro prilagodil novim razmeram.

Kakšna bo umetna inteligenca leta 2028?

Če odmislimo geopolitično dogajanje, je pretekli teden zaznamovalo poročilo analitikov Citrini Research, ki je, čeprav špekulativno, sprožilo val zaskrbljenosti med vlagatelji, usmerjenimi v umetno inteligenco. Kljub temu, da je šlo za scenarij in ne za konkretno napoved, je poročilo povzročilo padec delnic, zlasti v sektorju programske opreme, ki je dosegel najnižjo raven po aprilski objavi Trumpovih carin. Delnice podjetij, kot so Uber, American Express in Mastercard, ki so bile v poročilu izrecno omenjene, so izgubile med 4 % in 6 % vrednosti.

Negativni sentiment se je nato izboljšal v pričakovanju objave rezultatov Nvidie. Tehnološki velikan je ponovno presegel pričakovanja analitikov z rekordnimi 68,1 milijarde dolarjev prihodkov v zadnjem četrtletju, kar pomeni 20-odstotno rast glede na prejšnje obdobje. Kljub temu se je delnica po objavi soočila s padcem, saj so bili rezultati deloma pod vtisom (pre)visokih pričakovanj vlagateljev. Vendar kratkoročni upad ne spreminja dejstva, da trend umetne inteligence ostaja močan. Podjetja v ZDA še naprej množično vlagajo v infrastrukturo, kar dolgoročno ohranja optimizem v tem sektorju.

V povezavi sektorja umetne inteligence je odmevala tudi zgodba o zahtevi ameriške administracije glede neomejene uporabe sistema umetne inteligence Claude podjetja Anthropic za izvajanje vojaških operacij. Vodstvo podjetja naj bi takšno zahtevo kljub grožnjam, da bi se lahko znašli na seznamu podjetij, s katerimi administracija v prihodnje ne bi smela poslovati, zavrnilo. Podjetje vztraja pri stališču, da mora o morebitni uporabi orodij umetne inteligence v vojaških operacijah končno odločitev o življenju in smrti sprejeti človek, ne pa umetna inteligenca.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

V zadnjem tednu se makroekonomsko okolje ni bistveno spremenilo, prav tako ostaja stabilna skupna slika korporativnih rezultatov. Spremenil pa se je ton zgodbe o umetni inteligenci. Namesto vprašanja, kdo bo od nje imel največ koristi, trg vse bolj ocenjuje, kateri poslovni modeli bi ji lahko bili izpostavljeni.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Preobrat v zgodbi o umetni inteligenci

Več kot dve leti je umetna inteligenca delovala kot povezovalna sila na globalnih kapitalskih trgih. Koncentrirala je kapital, zožila širino trga in upravičevala širjenje vrednotenj v omejenem krogu tehnoloških velikanov. Investicijska logika je bila jasna: t. i. »hyperscalerji« bodo agresivno investirali, produktivnost bo rasla, marže se bodo širile, obseg poslovanja pa bo utrjeval konkurenčne prednosti. V preteklem tednu pa se je ta zgodba začela obračati.

Sektorski premiki in povečana občutljivost trgov

Premik je bil viden v več sektorjih. Najprej so padle delnice ponudnikov programske opreme po objavi novih avtomatizacijskih orodij razvijalcev umetne inteligence. Sledili so zavarovalni posredniki po predstavitvi platforme za primerjavo polic, ki temelji na umetni inteligenci. Delnice družb za upravljanje premoženja so močno upadle po lansiranju davčnega orodja za finančne svetovalce. Logistične družbe so se znašle pod pritiskom, ko je manjše podjetje napovedalo, da lahko z umetno inteligenco bistveno poveča obseg prevozov brez dodatnega zaposlovanja.

V več primerih je bila intenzivnost reakcije nesorazmerna z velikostjo ali finančno težo podjetij, ki so predstavila nove rešitve. Skupni imenovalec ni bil temeljni položaj družb, temveč zaznano tveganje motnje poslovnega modela. Pomembno je, da se to dogaja v razmeroma stabilnem makroekonomskem okolju. Zaposlovanje se je rahlo okrepilo, inflacija se postopoma umirja, kreditni pribitki ostajajo zmerni. Volatilnost je zato predvsem sektorska, ne makroekonomska.

Stabilno makroekonomsko okolje v ZDA

Januarja je bilo v ZDA ustvarjenih 130.000 novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa se je znižala na 4,3 %. Čeprav so letne revizije potrdile, da je bilo zaposlovanje v letu 2025 precej šibkejše, kot se je sprva poročalo, najnovejši podatki kažejo stabilizacijo, ne pa novega poslabšanja. Predelovalna industrija je prvič po več kot letu dni zabeležila rast zaposlenosti, zdravstveni sektor pa ostaja nosilec rasti.

Tudi inflacija se postopoma umirja. Januarska rast cen je bila zmerna, temeljna inflacija na letni ravni nadaljuje trend postopnega zniževanja. Energenti so se pocenili, cene blaga ostajajo pod nadzorom, medtem ko storitveni del inflacije vztraja nekoliko višje, vendar brez znakov ponovnega pospeševanja.

Obvezniški trgi so se odzvali s padcem donosnosti kratkoročnih ameriških državnih obveznic, saj so vlagatelji nekoliko povečali pričakovanja glede letošnjih znižanj obrestnih mer. Trenutno trgi implicitno predvidevajo približno dve znižanji po 25 bazičnih točk do konca leta.

Optimističen utrip na domačem trgu

Na domači borzi še naprej prevladuje optimizem. Nova Ljubljanska banka (NLB) je ponovno poročala o izjemnem dobičku, ki je presegel pol milijarde evrov. Za vlagatelje, ki so delnice NLB kupili ob prvi javni ponudbi leta 2018, se je vložek zaradi rasti tečaja že početveril.

Tudi širši indeks SBITOP ne zaostaja. Po lanski 50-odstotni rasti je letos v dobrem mesecu dni pridobil dodatnih 15 odstotkov. Dodaten zagon domačemu trgu bi lahko od marca dalje prinesli individualni naložbeni računi, ki naj bi omogočali davčno ugodnejše varčevanje v vrednostnih papirjih.

Financiranje zgodovinsko visokih vlaganj

Ob napovedanih zgodovinsko visokih vlaganjih t. i. veličastnih sedmih družb se povečuje tudi potreben obseg financiranja. Alphabet (Google) je nedavno izvedel največjo izdajo dolarskih obveznic v svoji zgodovini in zbral 20 milijard dolarjev ob več kot 100 milijardah povpraševanja. Napovedal je tudi izdajo 100-letne obveznice. Oracle je pridobil 25 milijard dolarjev.

T. i. »hyperscalerji« naj bi se letos skupaj zadolžili za več sto milijard dolarjev za gradnjo podatkovnih centrov, nakup polprevodnikov in širitev infrastrukture. Alphabet sam napoveduje investicijske izdatke do 185 milijard ameriških dolarjev, kar presega vsoto njegovih vlaganj v zadnjih treh letih.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

V pestrem dogajanju preteklega tedna – predstavitvi novega kandidata za predsednika Fed, zasedanju Fed in kopici objav poslovnih rezultatov družb, je največjo pozornost požela rast cen kovin in surovin, ki je v petek doživela klavrn epilog (ali res?) z zgodovinsko korekcijo oz. skoraj že z zlomom.

Zlom kovin in prihodnost ameriškega dolarja

Vse, tudi »zlom kovin«, je povezan z zgodbo zadnjih tednov o vrednosti in prihodnosti ameriškega dolarja. Svetovni finančni trgi so bili konec januarja prisiljeni v hitro prevrednotenje, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump potrdil Kevina Warsha kot svojega kandidata za naslednika Jeroma Powella na čelu ameriške centralne banke. Objava je sprožila val reakcij na valutnih, surovinskih in delniških trgih ter povzročila enega najostrejših preobratov na trgu plemenitih kovin v zadnjih desetletjih, hkrati pa največji skok dolarja od maja. Zlato je zabeležilo največji enodnevni padec v več kot 40 letih, saj je zdrsnilo za več kot 12 % in se spustilo pod 5.000 dolarjev za unčo. Srebro je doživelo še hujši šok – tekom dneva je padlo tudi do 36 %, kar predstavlja največji padec v zgodovini. Razprodaja je nenadoma končala močan vzpon, ki so ga poganjali strahovi pred razvrednotenjem valut, geopolitične napetosti in vztrajna vprašanja o neodvisnosti ameriške centralne banke.

Ključni sprožilec je bil dolar

Ko se je razširila novica o Warshovi nominaciji, je Bloombergov indeks dolarja poskočil za skoraj 1 % in obrnil del najšibkejše mesečne dinamike po aprilu. Vlagatelji, ki so množično stavili na t. i. »debasement trade« – dolg položaj v plemenitih kovinah in kratko pozicijo v dolarju – so začeli naglo zapirati pozicije. Warsh velja za bolj zadržanega kandidata glede inflacije in manj naklonjenega agresivnim znižanjem obrestnih mer, kot so trgi pričakovali od Trumpovega kandidata. Donosnosti dolgoročnih ameriških obveznic so se rahlo zvišale, saj so vlagatelji ocenili, da bi Fed pod Warshovim vodstvom manj aktivno posegal v dolgoročne obrestne mere prek bilance stanja.

Ko Fed politika premakne zlato in dolar v nasprotni smeri

Trgi so nominacijo razumeli kot zmanjšanje tveganja dolgotrajne šibkosti dolarja. Čeprav je Warsh v zadnjem obdobju javno podpiral nižje obrestne mere, njegov ugled inflacijskega jastreba iz časa, ko je bil guverner Fed, ostaja pomemben dejavnik. Strategi so poudarili, da gre za prilagoditev pričakovanj in ne za popoln zasuk denarne politike – a z zelo konkretnimi cenovnimi posledicami. Širše ozadje sicer ostaja zapleteno. Le nekaj dni prej je Trump odkrito zavračal skrbi glede šibkega dolarja in signaliziral, da mu je šibkejša valuta všeč zaradi konkurenčnosti izvoza. Te izjave so dolar potisnile na skoraj štiriletno dno in zlato nad 5.500 dolarjev.

Je evforije okoli umetne inteligence konec?

Delniški trgi so se odzvali bolj umirjeno. Indeks S&P 500 je januar vseeno zaključil z najboljšim mesečnim donosom po oktobru. Pojavljajo pa se znaki utrujenosti glede umetne inteligence, čigar glavni primer je bil Microsoft. Delnica je padla tudi za 11 %, kar je njen največji enodnevni padec po letu 2020, potem ko je podjetje poročalo o rekordnih izdatkih za investicije in hkrati počasnejši rasti oblačnih storitev. Čeprav so prihodki Azureja (storitve v oblaku) še vedno zrasli za močnih 38 % (prilagojeno za valutne učinke), se je tempo rasti nekoliko upočasnil, kar je okrepilo dvome o tem, kdaj se bodo ogromne naložbe v umetno inteligenco začele jasno obrestovati.

Dolgočasna odločitev, pomembno sporočilo

Odločitev ameriške centralne banke, da januarja ohrani obrestne mere nespremenjene, je bila označena kot nezanimiva. Trgi so se komaj premaknili, donosnosti obveznic so ostale stabilne, indeks S&P 500 pa blizu rekordov. Vendar je zasedanje razkrilo ožanje prostora za nadaljnje znižanje obrestnih mer in poglabljanje institucionalnih napetosti, ki bi lahko vplivale na denarno politiko v prihodnjih mesecih. Odbor FOMC je z razmerjem 10 proti 2 ohranil ciljno obrestno mero v razponu 3,5–3,75 %, pri čemer sta guvernerja Christopher Waller in Stephen Miran glasovala za znižanje. Iz izjave so črtali omembo naraščajočih tveganj za trg dela, kar kaže na večje zaupanje v gospodarsko dinamiko in stabilizacijo zaposlovanja. Predsednik Fed Jerome Powell je nastopil previdno optimistično. Priznal je izboljšanje obetov, omenil stabilnejši trg dela in inflacijski napredek označil kot »zmeren«. Ob tem se je izognil kakršnim koli napotkom glede prihodnjih potez, kar potrjuje strategijo čakanja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo na ohranjanje OM na trenutnih ravneh. Tako ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 % do največ 10 % celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad. Za evropske delnice s kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se znatno povišala glede na pretekla leta, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistična in kažejo na zmerno rast dobičkov v 2026. Tudi uvedba INR računov bo razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko pozitivno vpliva na izbrani sklad.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

V preteklem tednu je bila v ospredju Trumpova želja po prevzemu nadzora nad Grenlandijo, največjim otokom na svetu (Avstralija je celina) in pravno formalno delu Kraljevine Danske, ameriške zaveznice v NATO paktu. Vlagatelji so do zdaj večinoma prezrli niz provokativnih izjav predsednika Donalda Trumpa, vendar se je to ravnovesje nenadoma porušilo, ko je Trump zaostril prizadevanja za ameriški nadzor nad Grenlandijo in dolgo tleče geopolitično vprašanje spremenil v resen tržni sprožilec.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Hiter in obsežen odziv finančnih trgov

Ameriške delnice so močno padle, indeks S&P 500 je doživel največji padec v zadnjih mesecih in izbrisal letošnje dobičke. Cene ameriških državnih obveznic so padle, donosnosti so zrasle, dolar je oslabel glede na glavne valute, volatilnost pa je poskočila na najvišje ravni v letošnjem letu. Hkrati so se vlagatelji zatekli v varna zatočišča, kar je ceno zlata pognalo zelo blizu 5.000 dolarjev za unčo, ceno srebra pa blizu 100 dolarjev za unčo.

Trgi na preizkušnji: carine, Grenlandija in razpoke v zavezništvih

Trge ni pretresla le vsebina Trumpovih zahtev, temveč tudi način, kako so bile predstavljene. Grožnje z uvedbo carin proti evropskim državam, ki nasprotujejo ameriškim ambicijam glede Grenlandije, so obudile strahove pred novo čezatlantsko trgovinsko vojno. Še bolj zaskrbljujoča pa je bila možnost razkola znotraj Nata v času povečanih varnostnih tveganj ter morebitnega evropskega odziva prek finančnih kanalov, ne zgolj trgovinskih.

Ali Evropa obrača hrbet ameriškim naložbam?

Na trgih so se začela širiti ugibanja, da bi Evropa lahko zmanjšala izpostavljenost ameriškim sredstvom. Evropski vlagatelji imajo v lasti več tisoč milijard dolarjev ameriških delnic in obveznic, zato bi že majhen premik v teh tokovih lahko vplival na donosnosti obveznic in vlogo dolarja v svetovnem finančnem sistemu. Odločitev danskega pokojninskega sklada, da napove izstop iz ameriških državnih obveznic, je te skrbi še poglobila in okrepila vtis, da politično tveganje dobiva oprijemljive finančne posledice.

Skepsa je bila kratkotrajna, a poučna

V nekaj dneh je Trump sporočil, da je z voditelji Nata dosežen »okvirni dogovor« in da carine proti Evropi ne bodo uveljavljene. Čeprav so podrobnosti ostale nejasne, je bil signal dovolj, da se je razpoloženje na trgih hitro obrnilo. Delnice so se močno okrepile, donosnosti obveznic so se umirile, volatilnost pa je upadla. Apetit po tveganju se je vrnil skoraj tako hitro, kot je izginil.

Geopolitične napetosti prevladovale v naslovnicah

Medtem ko so geopolitične napetosti prevladovale v naslovnicah, se je na Japonskem tiho odvijala vzporedna kriza — takšna, ki je vplivala na trgovanje z obveznicami po vsem svetu. Razprodaja japonskih državnih obveznic se je začela brez posebne pozornosti, a se je hitro stopnjevala v eno najbolj kaotičnih trgovalnih sej v zadnjih letih. Donosnosti 30- in 40-letnih obveznic so v enem dnevu poskočile za več kot 25 bazičnih točk, kar je izjemen premik za trg, ki je dolgo veljal za sinonim stabilnosti in nizke volatilnosti. V središču pretresa so bili naraščajoči dvomi glede japonske fiskalne politike. Načrti premierke Sanae Takaichi za znižanje davkov in povečanje javne porabe so sprožili vprašanja o vzdržnosti javnih financ v državi z najvišjim razmerjem dolga do BDP v razvitem svetu. Slabo sprejeta dražba obveznic je bila neposreden sprožilec, toda negotovost se je kopičila že več tednov. Ko se je prodajni pritisk okrepil, so se učinki hitro razširili tudi na obveznice zunaj Japonske.

Nadaljuje se sezona objav poslovnih rezultatov družb

Ob strani geopolitičnega dogajanja se nadaljuje sezona objav poslovnih rezultatov gospodarskih družb. V preteklem tednu je najbolj odmevala objava rezultatov družbe Intel. Delnice polprevodniškega velikana so se v enem dnevu znižale za 17 %, potem ko je podjetje objavilo šibko napoved in priznalo vztrajne proizvodne težave. Padec je bil največji v zadnjih 17 mesecih in je izbrisal pomemben del dobičkov, doseženih v močni rasti v preteklem letu. Odziv ni odražal zgolj razočaranja nad kratkoročnimi rezultati. Vlagatelji so v Intel množično vlagali v pričakovanju, da bodo novi izdelki, državna podpora in strateška partnerstva pospešili dolgo pričakovani preobrat. Namesto tega je vodstvo priznalo, da nizki proizvodni izkoristki omejujejo dobavo in da bodo izboljšave zahtevale čas. Skepsa se je razširila tudi na finančni sektor. Tožba predsednika Trumpa proti JPMorganu zaradi domnevnega »debankinga« je v bančni sistem vnesla neposredno politično tveganje. Primer je pokazal, kako se pravna in regulativna negotovost vse bolj prepleta s tržnimi izidi, zlasti za finančne institucije.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025  je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.

Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.

Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo na ohranjanje OM na trenutnih ravneh. Tako ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 % do največ 10 % celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad. Za evropske delnice s kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se znatno povišala glede na pretekla leta, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistična in kažejo na zmerno rast dobičkov v 2026. Tudi uvedba INR računov bo razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko pozitivno vpliva na izbrani sklad.

V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.

Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.

Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET