Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
V preteklem tednu je bila v ospredju Trumpova želja po prevzemu nadzora nad Grenlandijo, največjim otokom na svetu (Avstralija je celina) in pravno formalno delu Kraljevine Danske, ameriške zaveznice v NATO paktu. Vlagatelji so do zdaj večinoma prezrli niz provokativnih izjav predsednika Donalda Trumpa, vendar se je to ravnovesje nenadoma porušilo, ko je Trump zaostril prizadevanja za ameriški nadzor nad Grenlandijo in dolgo tleče geopolitično vprašanje spremenil v resen tržni sprožilec.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
Hiter in obsežen odziv finančnih trgov
Ameriške delnice so močno padle, indeks S&P 500 je doživel največji padec v zadnjih mesecih in izbrisal letošnje dobičke. Cene ameriških državnih obveznic so padle, donosnosti so zrasle, dolar je oslabel glede na glavne valute, volatilnost pa je poskočila na najvišje ravni v letošnjem letu. Hkrati so se vlagatelji zatekli v varna zatočišča, kar je ceno zlata pognalo zelo blizu 5.000 dolarjev za unčo, ceno srebra pa blizu 100 dolarjev za unčo.
Trgi na preizkušnji: carine, Grenlandija in razpoke v zavezništvih
Trge ni pretresla le vsebina Trumpovih zahtev, temveč tudi način, kako so bile predstavljene. Grožnje z uvedbo carin proti evropskim državam, ki nasprotujejo ameriškim ambicijam glede Grenlandije, so obudile strahove pred novo čezatlantsko trgovinsko vojno. Še bolj zaskrbljujoča pa je bila možnost razkola znotraj Nata v času povečanih varnostnih tveganj ter morebitnega evropskega odziva prek finančnih kanalov, ne zgolj trgovinskih.
Ali Evropa obrača hrbet ameriškim naložbam?
Na trgih so se začela širiti ugibanja, da bi Evropa lahko zmanjšala izpostavljenost ameriškim sredstvom. Evropski vlagatelji imajo v lasti več tisoč milijard dolarjev ameriških delnic in obveznic, zato bi že majhen premik v teh tokovih lahko vplival na donosnosti obveznic in vlogo dolarja v svetovnem finančnem sistemu. Odločitev danskega pokojninskega sklada, da napove izstop iz ameriških državnih obveznic, je te skrbi še poglobila in okrepila vtis, da politično tveganje dobiva oprijemljive finančne posledice.
Skepsa je bila kratkotrajna, a poučna
V nekaj dneh je Trump sporočil, da je z voditelji Nata dosežen »okvirni dogovor« in da carine proti Evropi ne bodo uveljavljene. Čeprav so podrobnosti ostale nejasne, je bil signal dovolj, da se je razpoloženje na trgih hitro obrnilo. Delnice so se močno okrepile, donosnosti obveznic so se umirile, volatilnost pa je upadla. Apetit po tveganju se je vrnil skoraj tako hitro, kot je izginil.
Geopolitične napetosti prevladovale v naslovnicah
Medtem ko so geopolitične napetosti prevladovale v naslovnicah, se je na Japonskem tiho odvijala vzporedna kriza — takšna, ki je vplivala na trgovanje z obveznicami po vsem svetu. Razprodaja japonskih državnih obveznic se je začela brez posebne pozornosti, a se je hitro stopnjevala v eno najbolj kaotičnih trgovalnih sej v zadnjih letih. Donosnosti 30- in 40-letnih obveznic so v enem dnevu poskočile za več kot 25 bazičnih točk, kar je izjemen premik za trg, ki je dolgo veljal za sinonim stabilnosti in nizke volatilnosti. V središču pretresa so bili naraščajoči dvomi glede japonske fiskalne politike. Načrti premierke Sanae Takaichi za znižanje davkov in povečanje javne porabe so sprožili vprašanja o vzdržnosti javnih financ v državi z najvišjim razmerjem dolga do BDP v razvitem svetu. Slabo sprejeta dražba obveznic je bila neposreden sprožilec, toda negotovost se je kopičila že več tednov. Ko se je prodajni pritisk okrepil, so se učinki hitro razširili tudi na obveznice zunaj Japonske.
Nadaljuje se sezona objav poslovnih rezultatov družb
Ob strani geopolitičnega dogajanja se nadaljuje sezona objav poslovnih rezultatov gospodarskih družb. V preteklem tednu je najbolj odmevala objava rezultatov družbe Intel. Delnice polprevodniškega velikana so se v enem dnevu znižale za 17 %, potem ko je podjetje objavilo šibko napoved in priznalo vztrajne proizvodne težave. Padec je bil največji v zadnjih 17 mesecih in je izbrisal pomemben del dobičkov, doseženih v močni rasti v preteklem letu. Odziv ni odražal zgolj razočaranja nad kratkoročnimi rezultati. Vlagatelji so v Intel množično vlagali v pričakovanju, da bodo novi izdelki, državna podpora in strateška partnerstva pospešili dolgo pričakovani preobrat. Namesto tega je vodstvo priznalo, da nizki proizvodni izkoristki omejujejo dobavo in da bodo izboljšave zahtevale čas. Skepsa se je razširila tudi na finančni sektor. Tožba predsednika Trumpa proti JPMorganu zaradi domnevnega »debankinga« je v bančni sistem vnesla neposredno politično tveganje. Primer je pokazal, kako se pravna in regulativna negotovost vse bolj prepleta s tržnimi izidi, zlasti za finančne institucije.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Leto 2025 je dodatno pokazalo, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. V fokus vlagateljev se ponovno vračajo delnice s trgov v razvoju. Z investicijskega pogleda je razpršenost edino “zastonj kosilo”, ki smo ga vlagatelji deležni.
Leto 2026 bo zaznamovano z izrazito dinamiko in številnimi priložnostmi, hkrati pa bo od vlagateljev zahtevalo premišljeno iskanje ravnotežja med tveganji in donosi. Zato delniški trg, kljub relativno visokim vrednotenjem, ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor, saj rast dobičkov ostaja najvišja v ZDA, medtem ko se postopoma prebuja tudi EU in trgi v razvoju.
Sklad Generali Tehnologija ostaja del osnovne košarice, saj ameriški kapitalski trg še vedno predstavlja osrednje gonilo inovacij. Naraščajoča uporaba umetne inteligence (UI) odpira nove priložnosti tudi izven tehnološkega sektorja, predvsem v zdravstvu, obrambi in energetiki. Ob visokih vrednotenjih in izraziti koncentraciji borznih indeksov bo učinkovita diverzifikacija ključnega pomena za obvladovanje portfeljskih tveganj. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete sklada Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način za zmanjšanje tveganja delniškega dela portfelja. Poleg tega so bile delnice zdravstvenega sektorja v lanskem letu v nemilosti vlagateljev zaradi napovedi omejevanja cen zdravil s strani Trumpove administracije ter neizpolnjenih pričakovanj glede zdravil za debelost. Posledično so delnice tega sektorja še vedno ugodno vrednotene z vidika zgodovinske perspektive. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja od 10 % do 15 % celotnega portfelja.
V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo na ohranjanje OM na trenutnih ravneh. Tako ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 % do največ 10 % celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad. Za evropske delnice s kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se znatno povišala glede na pretekla leta, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistična in kažejo na zmerno rast dobičkov v 2026. Tudi uvedba INR računov bo razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko pozitivno vpliva na izbrani sklad.
V Evropi vidimo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, saj »stara celina« v novo leto vstopa v občutno ugodnejšem položaju. Inflacijska pričakovanja so stabilna in nakazujejo ohranjanje obrestnih mer na trenutnih ravneh. Ugodna monetarna politika, okrepljena državna podpora in izboljšani obeti glede dobičkonosnosti ustvarjajo spodbudno okolje, pri čemer bodo glavni nosilci rasti nemške fiskalne spodbude ter vlaganja v obrambo in infrastrukturo. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar v deležu od 5 % do največ 10 % celotnega premoženja, vloženega v posamezen, geografsko ožje usmerjen sklad. Za evropske delnice so primerne kombinacije skladov Generali Rastko Evropa ali regionalno usmerjeni sklad Generali Jugovzhodna Evropa. Vrednotenja so se v primerjavi s preteklimi leti znatno povišala, a kljub temu ostajamo pozitivni. Napovedi podjetij so optimistične in kažejo na zmerno rast dobičkov v letu 2026. Uvedba INR (individualni naložbeni računi) računov bo prav tako razširila nabor vlagateljev na domačem trgu, kar lahko dodatno pozitivno vpliva na izbrane sklade.
Pozornost vlagateljev se ponovno usmerja tudi na indijske delnice in delnice trgov v razvoju, ki ponujajo kombinacijo rasti in relativno nizkih vrednotenj. Ugodna gospodarska in demografska slika kaže, da je indijski kapitalski trg po letu konsolidacije pripravljen na novo rast. Kaže se tudi hitra rast srednjega sloja. Vlagatelji se morajo zavedati, da trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja, vendar vrednotenja ostajajo ugodna, a smer bosta diktirala geopolitika in trgovinski odnosi. Latinska Amerika se zdi trdno v objemu ZDA, kar trgi vidijo kot pozitivno. Iz zapisanega delnice iz trgov v razvoju ostajajo dolgoročno privlačna špekulativna naložba skozi sklad Generali Novi trgi, ki lahko predstavlja dobro dodatno razpršenost v portfelju, vendar ne več kot 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad.
Obvezniški trgi so še naprej izrazito dovzetni za spremembe v makroekonomskih obetih in sporočilih centralnih bank. Čeprav kaže, da so obrestne mere dosegle najvišjo raven, ostaja časovnica in dinamika njihovega zniževanja negotova ter pogojena s prihodnjimi inflacijskimi in gospodarskimi podatki. Zaradi dinamike na trgih (geopolitična tveganja) in politike centralnih bank ostajajo dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja. V nestanovitnem okolju lahko obveznice potrjujejo svojo vlogo učinkovitega zaščitnega instrumenta ob padcih delniških trgov in ostajajo nepogrešljiv del uravnoteženih portfeljev. Znižanje obrestnih mer s strani centralnih bank tradicionalno predstavlja podporni dejavnik za obvezniške naložbe.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
