Obvestilo o prekinitvi poslovnega razmerja z vlagatelji brez stanja zaradi zahtev predpisov

 

Generali Investments d.o.o. z dnem 19. 9. 2022 prekinja poslovno razmerje z naslednjimi vlagatelji:

1. Vlagatelji, fizičnimi in pravnimi osebami, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
• Vlagatelj na dan 31. 8. 2022 nima sredstev v Generali Krovnem skladu.
• Vlagatelj je zadnjo transakcijo v podskladih Generali Krovnega sklada opravil do vključno 31. 8. 2017.
• Družba za upravljanje nima vseh podatkov o vlagatelju skladno z zakonodajo.

 

Generali Investments d.o.o.
Uprava

 

 

Mesečno poročilo za avgust 2022

 

Mesečno poročilo za avgust 2022

 

Naložbeni komentar – avgust 2022

Na začetku avgusta se je poletno okrevanje na svetovnih borzah nadaljevalo. Optimizem med vlagatelji so krepile objave četrtletnih rezultatov podjetij na razvitih trgih in upad cen surove nafte. Največje delniške družbe so kljub visoki inflaciji in negotovim gospodarskim obetom v drugem četrtletju ohranile zelo solidne rezultate. Julijska inflacija v ZDA je prvič po dolgem času pokazala umirjanje. V drugem delu meseca je sledila hladna prha. Glavni delniški indeksi so ob zaostrenih tonih centralnih bankirjev, vse slabši gospodarski sliki in geopolitičnih trenjih izgubljali, globalni indeks je avgust zaključil 2,49 % nižje. Na splošno je bil avgust na borzah aktivnejši kot smo bili na vrhuncu poletja vajeni v preteklih letih in nihajnost je bila posledično velika. Med panogami znotraj delniškega trga so največ izgubile delnice podjetij, ki so bolj občutljive na višje obrestne mere in ohlajanje gospodarstva.

V ZDA je presenetila novica, da se je BDP še drugo četrtletje zapored znižal, kar pa se še ni odrazilo na trgu dela, saj je brezposelnost pri 3,5 % še vedno na zgodovinsko nizkih nivojih. To sicer pomeni, da ameriško gospodarstvo vsaj uradno še ni v recesiji, a na drugi strani nizka brezposelnost centralni banki daje več prostora pri zategovanju denarne politike. Uradniki Fed na čelu z guvernerjem Powellom so tekom meseca še zaostrili svojo retoriko in nakazali, da konca cikla višanja obrestnih mer v letu 2023 bržkone še ne gre pričakovati. Ameriški trg merjeno z indeksom MSCI US je avgust sklenil 2,73 % v rdečem.

Zadnji podatki o gospodarski aktivnosti v Evropi so bili precej mešani. BDP v evroobmočju je v drugem četrtletju celo zrasel za 0,7 %, a gospodarski obeti se drastično slabšajo. Velike so tudi razlike med posameznimi članicami. Države kot so Španija, Italija in Francija so zaradi odpiranja meja in poletja, ki je po dveh letih minilo bolj ali manj brez covidnih ukrepov, prosperirale ob renesansi turizma. Medtem se je že pred jesenjo občutno ohladila gospodarska aktivnost v državah, ki so med najbolj odvisnimi od uvoza ruskega plina. Skrbijo predvsem številke iz motorja evropskega gospodarstva Nemčije, kjer je BDP v drugem četrtletju stagniral. Po šestih mesecih vojne v Ukrajini prekinitev ognja še ni na vidiku, posledično cene elektrike in zemeljskega plina vztrajno podirajo rekorde in napovedujejo težko obdobje za staro celino. Indeks MSCI Europe je tekom meseca zdrsnil za 5,16 %.

Prve dni avgusta so bile oči sveta uprte v Tajvan, kamor se je na obisk odpravila predstavnica ameriškega kongresa Nancy Pelosi. Kitajska komunistična partija je na obisk otoka, ki ga smatra kot del svojega ozemlja, odgovorila z glasnim neodobravanjem in vojaškimi vajami, a ostalo je zgolj pri napenjanju mišic. Sicer pa se kitajsko gospodarstvo ob vztrajanju pri ukrepih za zajezitev virusa in likvidnostnem krču v nepremičninskem sektorju nadalje upočasnjuje. To se ni pretirano odražalo na delniškem trgu, kjer so bila vrednotenja že predhodno nizka. Konec meseca je vlagatelje razveselila vest, da je bil končno sprejet dogovor, ki bo ameriškim regulatorjem omogočal dostop do želenih podatkov o kitajskih delnicah, ki kotirajo na borzah v ZDA. Delnice na trgih v razvoju so, merjeno z indeksom MSCI BRIC, pridobile 2,83 %.

Aktivno je bilo tudi na ljubljanski borzi. Domače delniške družbe so predstavile rezultate poslovanja iz prve polovice letošnjega leta. Številke so bile večinoma dobre, največja domača podjetja ostajajo dobičkonosna in vlagatelje še naprej razveseljujejo z zajetnimi dividendami. Negativno je izstopal Petrol, ki je zaradi omejitev cen naftnih derivatov ustvaril 1,3 milijona evrov izgube. To se je močno odražalo tudi na ceni Petrolove delnice, ki je avgusta izgubila skoraj 10 % svoje vrednosti. Rekordne rezultate sta dosegli Cinkarna Celje in Krka, a podjetja ena za drugo opozarjajo na negotovo obdobje, ki prihaja. V kombinaciji z vplivom negativnega sentimenta na globalnih

 

 

Odločna napoved boja centralnih bank proti inflaciji je močno pocenila tudi cene obveznic. Avgust je bil po nekaterih podatkih za celoten obvezniški trg celo najslabši mesec v zgodovini merjenj. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne obveznice je konec meseca splezala na 3,2 %, podobne nemške pa 1,54 %. Zelo izrazita je bila v Evropi korelacija med gibanjem cen energentov in zahtevanih donosnosti na obveznice. Višje cene energije namreč stopnjujejo inflacijske pritiske, kar ECB sili k bolj agresivnemu višanju obrestnih mer. Slaba gospodarska klima v Evropi se odraža tudi na evru, ki je mesec zaključil malenkost pod vrednostjo ameriškega dolarja.

 

Imate prihranke pod blazino? Kaj je inflacija?

 

Si lahko predstavljate, da bi se odpravili v trgovino s kovčkom, polnim denarja? Kaj pa, če bi hlebec kruha stal 50.000 evrov? Na srečo se mlajša generacija v Sloveniji s to situacijo še ni srečala, starejši bralci pa se verjetno še predobro spomnijo razvrednotenja valute, ki je doletela Jugoslavijo v poznih 80-tih letih prejšnjega stoletja. Takrat je Slovenijo in celotno Jugoslavijo močno prizadela inflacija. Toda kaj sploh je inflacija in zakaj se je tako bojimo?

Kaj je inflacija?

Inflacija je vsesplošna rast cen. To pomeni, da denar, ki ga imate na banki, s časom izgublja vrednost. Ob uvedbi evra 1. januarja 2007 je denimo skodelica kave pri nas v povprečju stala dobrih 80 centov, liter mleka 0,69 evra, liter jedilnega olja pa 1 evro. Dandanes takšnih cen ne najdemo več. 

Inflacija torej zmanjšuje kupno moč denarja. En evro je imel v preteklosti več vrednosti, kot jo ima danes, in zelo verjetno jo ima danes več, kot je bo imel čez eno leto.

Inflacija vsako leto poviša ceno skodelice kave

Inflacija ni pojem, ki zadeva samo krizna obdobja, ampak je del našega vsakdana. V časih, ko je inflacija na ciljni ravni približno 2 %, jo opazimo šele, ko pogledamo v preteklost in primerjamo cene izpred 10 let. Težava se pojavi, ko inflacija zaradi gospodarkih ali političnih dejavnikov močno naraste in je dvig cen oz. razvrednotenje valute mnogo opaznejše. V takšnih primerih cene blaga in storitev občutno narastejo. Če se ob tem zvišujejo tudi plače, inflacija ne prizadene kupne moči potrošnikov, a ker temu večinoma ni tako, lahko inflacija povzroči nezaupanje v vlado ali celo valuto. 

V takšnih primerih govorimo o pobegli inflaciji, pri kateri v obdobju enega leta beležimo dvo- ali trimestno stopnjo inflacije. V teh obdobjih se cene lahko tudi potrojijo in potrošniki se znajdejo v hudi finančni stiski. 

Še bolj ekstremen primer inflacije je hiperinflacija, ki jo opisuje primer nakupa hlebca kruha za 50.000 evrov. Hiperinflacija povzroči povišanje cen za več kot 1.000 % na leto, kar pomeni, da denar skoraj v celoti izgubi svojo vrednost, cene pa postanejo naravnost smešne. 

Države in centralne banke se seveda bojijo takšnih primerov in jih poskušajo na vse pretege preprečiti, kar pa zaradi gospodarskih ali političnih razmer ni vedno mogoče.

Kaj sploh povzroči inflacijo?

V osnovi je razlog za inflacijo povečano povpraševanje, ki presega ponudbo na trgu, zaradi česar preveč denarja lovi premajhno količino dobrin. Zahrbtna lastnost inflacije je, da napaja samo sebe. Čim višje postajajo cene, tem bolj se potrošniki bojijo za prihodnost in že zdaj opravijo večje nakupe. Hkrati od delodajalca zaradi razmer na trgu pričakujejo višje plače, kar ga prisili v dvig cen svojih storitev ali blaga. 

Na makro nivoju to vodi v začaran krog, ki ga strokovno imenujemo inflacijska spirala. Če pristojne institucije slednje ne ustavijo pravočasno, prične inflacija rasti po eksponentni stopnji, kar lahko ob določenih pogojih vodi v hiperinflacijo.

Dejavniki, ki vplivajo na nastanek inflacije

Glede na razlog nastanka v osnovi ločimo dva tipa inflacije:

  • Inflacija povpraševanja: ko zaradi gospodarske rasti povpraševanje preseže razpoložljive vire oziroma dobrine, pri čemer ima pomembno vlogo tudi (pre)velika količina denarja v obtoku
  • Stroškovna inflacija: nastane zaradi višjih cen virov oziroma proizvodnih dejavnikov, največkrat kot posledica pomanjkanja določene surovine oziroma materiala
Infografika predstavlja stroškovno inflacijo in inflacijo povpraševanja

Inflacija nas spremlja na vsakem koraku, vendar malokdo zares razumejo, kaj je inflacija. Ugotovite, kako se lahko obvarujete pred rastjo cen.

Kot primer obeh tipov inflacije si lahko ogledamo politično in gospodarsko dogajanje v letu 2022, kjer sta prisotna oba tipa inflacije. Ekonomski razcvet ob odprtju gospodarstev po epidemiji koronavirusa je v kombinaciji z različnimi oblikami finančnih stimulusov v času epidemije najprej povzročil inflacijo povpraševanja, motnje v dobavnih verigah ter vojna v Ukrajini (in z njo sankcije proti Rusiji) pa so botrovali  povišanju cen energentov in hrane. To je zanetilo stroškovno inflacijo.

Povečana inflacija pri potrošnikih seveda zbudi finančno stisko in bojazen za prihodnost, zato skrbno varčujejo s prihranki. Pri tem pa vse prepogosto pozabijo, da jim razvrednotenje denarja ne prinaša zgolj višjih stroškov življenja, ampak tudi načenja njihove prihranke.

Imate tudi vi prihranke pod blazino?

Julija 2022 je bila stopnja inflacije v Sloveniji 11 %. To pomeni, da bi si lahko s 100.000 evri na računu privoščili manjše stanovanje v eni od obrobnih slovenskih regij. Če bi inflacija ostala enaka, bi si lahko z enako vsoto denarja čez 20 let privoščili le še rabljen avto nižjega razreda, saj bi vrednost vaših prihrankov padla za več kot 80 %. 

Zgornji primer je seveda ekstremen in ponazarja izredno visoko stopnjo inflacije. A že ciljna stopnja inflacije, ki povzroči samo 2-% rast cen na letni ravni, v daljšem obdobju občutno razvrednoti naš denar. To pomeni, da vrednost naših prihrankov ves čas pada.

Ne pustite, da vaši prihranki kopnijo!

Izgubljanju vrednosti prihrankov se lahko izognemo z različnimi oblikami naložb – v nepremičnine, zlato, vzajemne sklade, obveznice, delnice itd. Zgodovinsko gledano so pri ohranjanju vrednosti sredstev ob povišani inflaciji delnice med najuspešnejšimi naložbami. Kot primer bomo vzeli najbolj znan ameriški borzni indeks Standard & Poor’s 500 oziroma S&P 500. To je indeks (po vrednosti) največjih ameriških podjetij, ki so uvrščena na borzi NYSE in NASDAQ in se uporablja kot merilo splošne uspešnosti na ameriški borzi. Sestavljajo ga namreč delnice 500 trenutno največjih delniških družb v ZDA. 

Zakaj se torej splača investirati v delnice podjetij, namesto da bi prihranke hranili v varčevalnem računu? Poglejmo si poenostavljen primer. 

V varčevalnem računu se obrestna mera, ki jo lahko pričakujete, giblje med 0,1 in 0,2 %. To pomeni, da če bi na varčevalni račun pred enim letom položili 1.000 evrov, bi imeli danes pri standardni obrestni meri 0,15 %, na računu 1.001,50 evra. Če v tem izračunu upoštevamo 2-% inflacijo, bi bila realna vrednost vaših prihrankov danes 19,64 evra nižja kot pred enim letom, ob 10-% inflaciji bi vaš denar v tem obdobju izgubil 89,55 evra vrednosti.

Drugačna zgodba je pri vlaganju na delniškem trgu. Če bi enako vsoto denarja investirali v indeksni sklad, na primer S&P 500, ki ima povprečno realno letno donosnost 10%, bi v enakem časovnem obdobju svoje prihranke oplemenitili za 100 evrov. Na računu bi tako imeli 1.100 evrov, ki bi kljub 2-% inflaciji ob koncu leta realno pridobili 80 evrov vrednosti, ob 10% inflaciji pa bi ohranili vrednost začetnega vložka.

K izračunu je treba še dodati, da je investiranje dolgoročni proces, pri katerem je priporočeno denar investirati vsaj za 5 let, in velja pravilo, da dlje kot investirate, več donosa ustvarite (donos je razlika med začetno in končno vrednostjo naložbe oz. je število denarnih enot, ki jih prejme vlagatelj v določenem obdobju). Po desetih letih bi se znesek na varčevalnem računu povečal na 1015,10 evrov, z naložbo na ameriški delniški trg pa bi vas ob predpostavki povprečnega donosa pričakalo 2593,74 evrov.

Vložek 1.000 EUR Po enem letu Po desetih letih
Na varčevalnem računu 1001,50 EUR 1015,10 EUR
V delniškem skladu S&P 500 1100 EUR 2593,74 EUR

 

Upravljanje s prihranki v času inflacije

Povišano inflacijo torej varčevalci lahko premagamo z izbiro ustreznih naložb, s pomočjo katerih se izognemo izgubi vrednosti naših prihrankov na varčevalnih računih oziroma v gotovini. Pri tem je pomembno, da s pomočjo strokovnjaka določimo svoj profil vlagatelja – kakšni so naši cilji, katero stopnjo tveganja smo pripravljeni sprejeti, kako dolgo nameravamo varčevati itd.

Kot smo lahko videli, donosi na delniških trgih običajno presegajo inflacijo. Za vlagatelje, ki ne razpolagajo z ustreznim znanjem ali časom za lastno upravljanje z naložbami na kapitalskih trgih, so primerna rešitev vzajemni skladi, kjer za upravljanje vlagateljevih sredstev poskrbijo za to usposobljeni strokovnjaki. 

Tudi Generali Investments zaposluje strokovnjake, ki podrobno poznajo trenutno ekonomsko stanje in vam svetujejo glede na vaš individualni primer. Preprosto naročite se na posvet z enim od naših finančnih svetovalcev in za vas bomo pripravili izbor najboljših skladov glede na vaš profil vlagatelja.

Naročite se k finančnemu svetovalcu

FAQ

 

Kaj je inflacija? 

Inflacija je vsesplošna rast cen izdelkov in storitev. Inflacija tako postopoma zmanjšuje vrednost valute. 

Kaj pomeni inflacija za kredit?

Centralne banke v boju proti inflaciji zvišajo obrestno mero. Posledično se zviša tudi obrestna mera za najem kredita. Kreditojemalci bodo tako za izposojanje denarja imeli večje stroške. 

Kaj narediti proti inflaciji?

Inflaciji lahko kljubujete z investiranjem denarja v nepremičnine, zlato, delnice, sklade itd, bistveno je, da investirate v naložbene razrede, ki na dolgi rok nudijo višjo stopnjo donosa kot je inflacija, s tem ohrnite realno vrednost svojega premoženja.  Donosnost, ki jo ponuja investiranje, v številnih primerih presega stopnjo inflacije in tako ohranja ali celo poveča vašo kupno moč na dolgi rok.

 

 

Zakaj bi morali začeti vlagati, ko ste še mladi?

 

 

Beseda “vlagati” se morda na začetku sliši strašljivo – toda posvetovanje s finančnim svetovalcem in učenje o vzajemnih skladih vam lahko pomagata narediti prvih nekaj korakov k naložbi in tako sčasoma zgraditi dobre finančne temelje.

Izkoristite moč obrestno obrestnega računa. Denar raste, če mu daste dovolj časa.

Obrestno obrestni račun je pridobivanje donosov iz obstoječih donosov. Zaradi tega sčasoma vaše naložbe rastejo razmeroma hitreje v primerjavi s scenarijem, če vlagate pozno. Torej, prej kot začnete, boljše donose vzajemnega sklada boste dobili v trenutku, ko boste potrebovali denar za izpolnitev svojega cilja.

Dodate finančno disciplino v svoje življenje

Mladi vlagatelji lahko veliko prej dosežejo zrelost in svoje finančne cilje. Ko začnete vlagati že v mladosti, to kaže, da ste že zavezani svojim finančnim načrtom. Vaša zgodnja leta življenja so najboljši čas za učenje. Takrat si lahko privzgojite finančno disciplino. Če želite svojemu življenju dodati finančno disciplino, redne naložbe vam vcepijo finančno disciplino, začnite z majhnimi rednimi naložbami v vzajemne sklade.

Pri vlaganju pa so pomembni cilji.

Izboljšanje vaše nagnjenosti k tveganju

Daljši kot je časovni okvir, v katerem lahko obdržite svoj denar, bolj agresivni ste lahko pri svojih naložbah. Vlagatelj mora vlagati v skladu s svojim profilom tveganja. In dejstvo je, da imajo mlajši ljudje večjo nagnjenost k tveganju za naložbe in se lahko odločijo, da ostanejo agresivni v svojih finančnih načrtih – profil tveganja s starostjo postane konservativnejši. Nestanovitna tržna gibanja so lažje prebavljiva, ko ste mladi, saj imate veliko časa, da spremenite svoje finančne načrte, če gre kaj narobe.

Če imate dolgoročen horizont, naložbe ustvarjajo stabilne pozitivne donose

Kratkoročno finančni trgi nihajo navzgor in navzdol, kar na dolgi rok na vašo naložbo ne vpliva. Če začnete vlagati v vzajemne sklade že zgodaj, ima vaša naložba čas, da se oplemeniti. V daljšem obdobju lahko seveda spremenite svojo naložbeno strategijo na podlagi svojih finančnih načrtov. Opozoriti je treba, da lahko delniški vzajemni skladi dajejo boljše donose v daljšem obdobju v primerjavi s krajšim časovnim obdobjem.

Prihranite na davkih

Dlje kot imate naložbo v vzajemnem skladu, manjša je obdavčitev davka. Trenutno je neobdavčena po 15 letih, to pomeni, da ste na dolgi rok nagrajeni s celotnim vložkom, brez plačila davka.

Torej, prek kot začnete vlagati, bolje je. Če imate prihranke in iščete najboljši čas za vlaganje v vzajemne sklade, se zavedajte, da prej, kot začnete, boljše je za grajenje finančne stabilnosti in premoženja. Začnite z majhnimi rednimi naložbami že takoj.

 

 

 

Obvestilo o nameravani izvedbi pripojitve podsklada Generali Vzhodna Evropa, delniški

 

Obvestilo o nameravani pripojitvi je objavljeno na spletni strani in ga lahko preberete tukaj.

Vabimo vas, da nas pred pristopom ali vplačilom v podsklad Generali Vzhodna Evropa, delniški, pokličete na 080 80 24.

 

S spoštovanjem,

Generali Investments d.o.o.

 

 

Mesečno poročilo za julij 2022

 

Mesečno poročilo za julij 2022

 

Naložbeni komentar – julij 2022

Po najslabši prvi polovici leta v zadnjih 50 letih, je julij na borze le prinesel konkretnejše okrevanje tečajev in več optimizma med vlagatelji. Kljub temu, da so se ekonomski podatki v večini svetovnih gospodarstev slabšali, je globalni delniški indeks MSCI na mesečni ravni pridobil 9,86 %. Skokovita rast kaže na to, da so bila v borzne tečaje predhodno všteta še bolj pesimistična pričakovanja. Vseeno pa gospodarske razmere in obeti na kapitalskih trgih ostajajo delikatni. Inflacija se v nasprotju z napovedmi julija še ni umirila, kazalniki gospodarske aktivnosti kažejo na to, da nižja kupna moč in višji stroški poslovanja vse bolj vplivajo na potrošnike. Nekaj več optimizma vlivajo nižje cene na surovinskih trgih. Borzne cene pšenice, sladkorja, nafte, bakra in večine ostalih pomembnih surovin so namreč precej pod lokalnimi vrhovi iz začetka leta. Izjema je zemeljski plin, ki se je ob nadpovprečno visokih julijskih temperaturah in motnjah v dotoku ruskega plina v Evropo spet močno podražil.

Rast tečajev je bila najbolj izrazita v ZDA, kjer so silovito okrevale delnice tehnološkega sektorja. Indeks MSCI US je julija zabeležil 12,04 % rast. Za ameriški trg je to pomenilo najboljši mesec po novembru 2020. V središču pozornosti je bilo postopanje centralne banke Fed, ki je ključno obrestno mero še enkrat dvignila za 0,75 odstotka. Ni pa izključeno, da bo septembra sledil še en tak dvig. Pri ameriški centralni banki so se torej pripravljeni odločno spopasti s povišano inflacijo tudi za ceno začasno nižje gospodarske rasti. Pri tem so lahko opogumljeni s podatki iz trga dela, ki ostaja presenetljivo močan, brezposelnost v ZDA je zgolj 3,6-odstotna.

V Evropi je bila ob dobro znanih težavah na področju energetike osrednja zgodba upad vrednosti evra, ki je prvič po 20 letih za kratek čas padel pod vrednost 1 ameriškega dolarja za evro. Evro je nato nekoliko okreval in mesec zaključil pri vrednosti okrog 1,03 ameriškega dolarja.  Veliko pozornosti je bilo tudi pri Evropski centralni banki, ki je obrestne mere dvignila iz negativnega območja, a glede na nivo inflacije v evroobmočju je ECB pri zaostrovanju denarne politike zelo zadržana. Sicer pa so tudi evropske borze zabeležile znatno rast. Evropski delniški indeks MSCI Europe je mesec zaključil 7,52 % v zelenem.

Trgi v razvoju merjeno z indeksom MSCI BRIC so se pretekli mesec pocenili za 1,29 %. Kljub temu, da so bili upadi v prvi polovici leta manjši kot na borzah v razvitih gospodarstvih, vrednotenja ostajajo relativno ugodna za vlagatelje, ki so pripravljeni prevzeti nekoliko več tveganja. Kitajska, ki ima največjo utež v indeksih rastočih trgov, se še naprej sooča s krizo v nepremičninskem sektorju. Občasni izbruhi koronavirusa pa zavirajo gospodarsko rast. V zvezi s kitajskimi delnicami, ki kotirajo na ameriških borzah, je bil po pozitivnih novicah v začetku leta zopet storjen korak nazaj. Ameriški regulatorji so na seznam kitajskih podjetij, ki jim zaradi nedoseganja revizorskih standardov v ZDA grozi umik iz borze dodali še tehnološkega velikana Alibabo. Za razliko od večine ostalih pomembnih svetovnih gospodarstev, inflacija na Kitajskem ostaja le rahlo povišana (julija 2,7 % na letni ravni), kar centralni banki dopušča nadaljevati s stimulativno monetarno politiko.

Slovenski SBI TOP je julij zaključil 2,02 % višje. Po vzpodbudnih rezultatih v prvih šestih mesecih letošnjega leta, je precej pridobila Krka, še boljši mesec je za delničarji Petrola, ki je v juliju pridobil več kot 10 % vrednosti. Po najavi ukinitve ležarin so zrasle tudi delnice Nove Ljubljanske banke. Indeks širše regije Balkana je pridobil 1,67 %.

 

Tudi na trgu obveznic smo bili priča rasti cen. Zahtevana donosnost (obratno sorazmerna s ceno) ameriške 10-letne obveznice je padla na 2,55 %. Premiki so bili v največji meri posledica nekoliko milejših pričakovanj glede zaostrovanja prihodnje denarne politike. Trenutno je na kapitalskih trgih vračunano, da bo ameriška centralna banka ključno obrestno mero zvišala do 3,25 %. Podobno so se gibale evropske državne obveznice. Zahtevana donosnost na 10-letno nemško obveznico je bila konec julija okrog 0,8 %. Po tem ko se je ob odstopu Maria Draghija sredi meseca julija zahtevana donosnost na italijansko 10-letno državno obveznico približala 3,50 %, so vlagatelje nekoliko opogumili podatki o gospodarski rasti, ki je bila pri naših zahodnih sosedih v drugem četrtletju nad pričakovanji. Posledično pa je zahtevana donosnost na 10-letno državno obveznico padla pod 3 %.

 

  

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Na finančnih trgih ta teden nič kaj dopustniško 

Nedavno dogajanje na ameriških borzah je dalo slutiti, da se apetiti po tveganju počasi vračajo na delniške trge. Glavni delniški indeksi so trenutno nad lokalnimi minimumi doseženimi v juniju, v zadnjem tednu pa se je okrepilo tudi okrevanje bolj tveganih naložbenih razredov, ki so bili v preteklih mesecih najbolj pod pritiskom. V polnem teku je sezona objav četrtletnih rezultatov, podjetja, ki so zaenkrat poročala (20% vseh podjetij iz S&P 500) so pokazala večjo odpornost na spremenjeno gospodarsko okolje. Sliko je konec tedna nekoliko pokvaril Snap, ki obvladuje priljubljeno aplikacijo Snapchat. Pri podjetju so zgrešili napovedi o prihodku in dobičku, cene delnic so zgolj v enem dnevu zdrsnile za skoraj 40 %. Snap sicer ne spada med tiste največje tehnološke gigante, a zanimivo je bilo spremljati, kako močan vpliv na celoten trg je imela objava rezultatov. Vlagatelji so namreč izostanek rasti prihodkov od oglaševanja videli kot alarm za nekatera veliko večja podjetja, ki so močno odvisna od digitalnega oglaševanja – Meta Platforms (bivši Facebook) ter Googlovo starševsko podjetje Alphabet sta na primer izgubila dobrih 5 % vrednosti. Ker je oglaševanje po navadi zgodnja tarča krčenja proračunskih sredstev podjetij ob upočasnjevanju povpraševanja, bo uspešnost tega segmenta v preteklem četrtletju pri podjetjih iz panoge, ki poročajo v teh dneh deležna posebne pozornosti. Na vrhuncu poletja je običajno dogajanje na finančnih trgih bolj umirjeno kot smo sicer vajeni, a ta teden bo vse prej kot dolgočasen. Rezultate poroča kar tretjina vseh podjetji znotraj indeksa S&P 500 med njimi Apple, Microsoft, Alphabet-Google, Amazon ter Meta (Facebook). Še več pozornosti bo deležna seja ameriške centralne banke, po kateri naj bi FED v sredo ključno obrestno mero znova povišali za 0,75 odstotka. Za piko na i pestremu tednu bodo v četrtek izdani še podatki o ameriškem BDP v drugem četrtletju, morebitna negativna številka bi pomenila, da je ameriško gospodarstvo tehnično v recesiji (2. zaporedni četrtletji z negativno rastjo BDP), a nacionalni urad za ekonomske raziskave v ZDA recesije v vsakem primeru ne bo razglasil, saj drugi dejavniki, predvsem brezposelnost vsaj zaenkrat ne kažejo znakov pešanja.

Konec obdobja negativnih obrestnih mer v evro območju

Po tem, ko je velika večina ostalih centralnih bank v zahodnem svetu že globoko v ciklu višanja ključnih obrestnih mer, je Evropska centralna banka pretekli teden le naredila prvi večji korak v boju proti povišani inflaciji. Gre za pomembno prelomnico, saj so pri ECB obrestne mere dvignili prvič po 11 letih in tako zaključili 8 letno obdobje negativnih obrestnih mer v evrskem območju. Čeprav je bil še nedolgo nazaj konsenz, da bo prvi dvig zgolj 0,25 odstotne točke, pa so zadnja rekordna merjenja inflacije in strm padec vrednosti evra okrepili pritisk na odločevalce pri ECB. Ti so se kljub vse slabšim kazalcem gospodarske aktivnosti odločili za zvišanje za 0,5 odst. točke vseh treh ključnih obrestnih mer. Ob tem so predstavili tudi nov program TPI, s katerim bo ECB članicam evrskega območja pomagala pri morebitnih nesorazmernih dvigih kreditnih pribitkov na državne obveznice. Tak primer je trenutno Italija, čeprav se program še ni aktiviral. V pričakovanju višanja obrestnih mer namreč skrbi, da bi predvsem visoko zadolžene države iz južne Evrope spet zašle v dolžniško krizo podobno tisti, ki je med leti 2008 in 2012 ogrozila obstoj evra, s TPI programom bo ECB pod pogojem zadovoljevanja nekaterih pogojev posegel na trg z odkupom obveznic problematičnih držav in tako znižal stroške zadolževanja. Na kapitalskih trgih posebnih pretresov po zasedanju ECB ni bilo, saj so vlagatelji pričakovali podobne poteze, evro ostaja pri vrednosti okrog 1,02 ameriškega dolarja. 

Nizka vrednotenja na trgih v razvoju 

Huda ekonomska kriza na Šri Lanki, ki se je sprevrgla v zdaj že nekaj tednov trajajoče protivladne proteste je vzbudila nekaj več previdnosti pri vlagateljih na trge v razvoju. Šri Lanka maja prvič v zgodovini države ni uspela odplačati obresti na svoj zunanji dolg in s tem izgubila zaupanje vlagateljev. Posledično so se njeni pogoji za izposojo denarja na mednarodnih trgih močno poslabšali, padec vrednosti domače valute in pomanjkanje deviz so povzročili visoko inflacijo ter pomanjkanje hrane, goriva in drugih nujnih življenjskih dobrin. Ker so trgi v razvoju bolj občutljivi na višje obrestne mere in ohlajanje globalnega gospodarstva v primerjavi z razvitimi, je primer Šri Lanke sprožil rast zahtevanih donosnosti državnih obveznic tudi v nekaterih drugih azijskih ter afriških državah. Tveganju primerna so trenutno nizka vrednotenja na rastočih trgih, kar ponuja nekatere priložnosti. Tu izstopa kitajski trg, ki s seboj prinaša sicer določena tveganja a privlačnost rast je še zmeraj dovolj da zopet privablja nekoliko več tujih vlagateljev.

Julijski PMI indeksi za evro območje slabši od pričakovanj 

Zahtevane donosnosti večine evropskih državnih obveznic so pretekli teden padle po objavi podatkov o indeksu nabavnih menedžerjev PMI, ki za julij kažejo krčenje ekonomske aktivnosti v evro območju. To povečuje pričakovanja, da bo zaradi recesije ECB ključne obrestne mere zvišala manj od predhodnih predvidevanj. Zahtevana donosnost nemške 10 letne državne obveznice je pri 1,05 %, podobne slovenske pa okrog 2,15 %.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se poslabšuje a trgi so vsaj začasno ostajajo v krhkem ravnotežju. Centralne banke, kot trenutno najpomembnejši igralec, zaostrujejo denarno politiko. FED in ECB se borita proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Banke ukinjajo ležarine za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50% na prihranke vpliva visoka inflacija, ki se še ne umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč, je investiranje zahtevno. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, še posebej če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimiva je Generali Indija Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a položaj se popravlja. Vrednotenja so privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Smo v obdobju ko kitajske delnice lahko nudijo nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo, a vseeno se je zadnje tedne optimizem v panogi precej zmanjšal. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30 letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Podatki o junijski inflaciji v ZDA so bili pretekli teden v središču pozornosti vlagateljev na globalnih delniških trgih. Rast cen življenjskih potrebščin merjeno z indeksom CPI je junija znova presegla tako napovedi ekonomistov kot vrednosti v predhodnem mesecu. Inflacija v največjem svetovnem gospodarstvu je namreč junija znašala 9,1 %. Najbolj spremljani borzni indeksi so sprva na podatke reagirali z izrazitim upadom vrednosti, a proti koncu tedenskega trgovanja je bilo na Wall Streetu čutiti nekaj več optimizma. Da so bili upadi glavnih indeksov na tedenski ravni omejeni, so poskrbeli predvsem podatki o maloprodaji, ki se je junija kljub zmanjšani kupni moči povečala za 1 %. Glavno gonilo gospodarske rasti v ZDA – zasebna potrošnja – torej zaenkrat ostaja odpornejša od pričakovanj, kar pa žal ne napaja zgolj gospodarske rasti, ampak tudi inflacijo. Le ta naj bi se po nekaterih napovedih ta mesec končno nekoliko umirila, predvsem zaradi nižjih cen energentov, ki so k skupni inflaciji na letni ravni v juniju prispevali že kar 42%. Malenkost so se umirila tudi inflacijska pričakovanja potrošnikov, a prelivanje višjih vhodnih stroškov v končne izdelke in pritiski na višanje plač so se šele dobro začeli. Upanje, da je bil junija dosežen dokončni vrh inflacije zato sloni na trhlih temeljih, počakati bo potrebno vsaj do jeseni, ko bo bolj jasno kako občuten vpliv na cene energentov bo imel embargo EU na rusko nafto ter predvsem, če bodo ukrepi centralnih bank dovolj za upočasnitev inflacijske spirale.

Minuli teden se je začela sezona objav četrtletnih rezultatov, kot običajno so z objavami začele največje ameriške banke, ki so pustile mešan vtis. Ta teden rezultate poroča 72 podjetji znotraj indeksa S&P 500, pod drobnogledom vlagateljev bo predvsem to, kako se podjetja spopadajo z inflacijo ter poslovna pričakovanja za prihodnje mesece v luči splošne previdnosti trga.

Poglavitno vprašanje v Evropi ostaja oskrba z zemeljskim plinom jeseni. Vrh EU pospešeno išče alternative nesprejemljivemu ruskemu plinu, ki pa so precej dražje in tudi dovolj jih ni. Nemčija je prvič po treh desetletjih v začetku julija zabeležila trgovinski deficit, prav po zaslugi rasti cen plina. Nemško gospodarstvo je močno odvisno od energetsko intenzivne industrije, ki se je dolga leta (pre)močno zanašala na poceni ruski plin. Gospodarska negotovost v Evropi se še naprej kaže tudi prek šibkega evra, ki je pretekli teden za kratek čas prvič po letu 2002 padel pod vrednost ameriškega dolarja. Zopet je vroče na italijanskem političnem parketu, premier Mario Draghi je zaradi nesoglasji znotraj koalicije ponudil svoj odstop, a velik del državnega političnega vrha na čelu s predsednikom Mattarello bivšega predsednika evropske centralne banke poziva k premisleku. O usodi vlade se bo na glasovanju v parlamentu odločalo v sredo, morebitna nezaupnica bi bržkone pomenila dodaten dvig zahtevane donosnosti italijanskih obveznic in posledično višje stroške odplačevanja problematičnega državnega dolga.

Azijski trgi ostajajo nekoliko izven fokusa globalnih vlagateljev. Volitve na Japonskem so prinesle nadaljevanje dosedanje politike. To pomeni da bo jen verjetno še naprej izgubljal, saj centralna banka še naprej vzdržuje nizko obrestno mero 0,25% za 10-letno japonsko obveznico. Na drugi strani morja je nekoliko bolj zaostrena retorika kitajskih oblasti do največjih tehnoloških podjetij takoj zopet preplašila vlagatelje. To je še en pokazatelj da hitrih sprememb ne bo in da morajo vlagatelji v kitajske delnice potrpežljivo počakati na umiritev položaja, pa čeprav kitajski trg ostaja eden izmed boljših letos.

Glavni indeks ljubljanske borze SBITOP je v minulih dveh tednih pridobival. Skupščina Krke je razkrila, da je v prvem polletju, kljub vojni v Rusiji, poslovala zelo dobro. Čisti dobiček v prvih šest mesecih je bil za tretjino višji kot lani, a veliko je k temu pripomogla rast rublja, prihodki od prodaje so bili na letni ravni višji za 6 % in tako znašali 857,4 milijona evrov. Rekordna bo letos tudi dividendna donosnost, pri trenutni ceni delnice ta znaša 5,7 %. Ne glede na vzpodbudne številke pa cene delnic Krke ostajajo dobrih 15 % pod rekordnimi vrednostmi iz začetka letošnjega leta. Kljub nekoliko nižjim cenam nafte so v zadnjem obdobju rasle tudi cene delnic druge največje domače delniške družbe po tržni kapitalizaciji, Petrola.

Na trgu ameriških državnih obveznic se je v minulem tednu izoblikovala najbolj izrazito inverzna krivulja v zadnjih 20 letih, zahtevana donosnost 2 letne državne obveznice je namreč dosegla 3,13 % istočasno pa je zahtevana donosnost 10 letne znašala 2,93 %. V normalnih razmerah vlagatelji za obveznice z daljšo ročnostjo do dospetja zahtevajo višje donose, a ko trg na kratek rok pričakuje recesijo investitorji v večjem številu kupujejo obveznice z daljšo ročnostjo, zahtevana donosnost na te obveznice posledično pade, pojavi se inverzna krivulja. To kaže, da vlagatelji pričakujejo v prihodnje nižje obrestne mere, oziroma da bodo centralne banke prisiljene kmalu, v 2023, zopet znižati obrestne mere ki jih sedaj še dvigujejo. Ta špekulacija je lahko dvorezen meč, saj bo delovala le, če se bo inflacija resnično umirila. Zahtevani donosi v Evropi ostajajo zadnji teden precej nespremenjeni, a to se lahko spremeni že kmalu, saj ta teden spremembe obrestnih mer objavlja ECB, naslednji teden pa FED. Skupaj z objavami rezultatov poslovanja ponuja pravo mešanico za zelo dinamično trgovanje na borzah.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša a trgi so vsaj začasno vzpostavili krhko ravnotežje. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko, a vlagatelji že gledajo v 2023 in pričakujejo prva znižanja. FED se bori proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi pri ECB pričakujemo dvig obrestnih mer. Kmalu tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50% na prihranke vpliva visoka inflacija, ki se ne umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč, je investiranje zelo težavno. Kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond sta v takem okolju osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Zanimiva je Generali Indija Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Smo v obdobju ko kitajske delnice zopet nudijo nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo, a vseeno se je zadnje tedne optimizem v panogi precej zmanjšal. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30 letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Zadnji teden smo na kapitalskih trgih videli nadaljevanje stabilizacije trgov. Delniške naložbe so nadaljevale z zmernim okrevanjem, za evropske vlagatelje tudi zaradi krepitve dolarja. Gospodarski kazalci nakazujejo, da smo že vstopili v recesijo. To naj bi v bližnji prihodnosti pomenilo konec dvigovanja obrestnih mer. Kar pa naj bi bilo dobro za kapitalske trge, predvsem delnice.

V petek so sliko nekoliko pokvarili močni podatki z ameriškega trga dela, ki kažejo še naprej robusten nivo zaposlovanja. Slednje je pomembno za inflacijo, ki ostaja osrednja tema politike centralnih bank. Če se bodo inflacijska pričakovanja prelila na trg dela in v plače, potem bodo imele centralne banke, in s tem mi vsi, velik problem. Stagflacija je namreč scenarij, ki se mu skušamo na vsak način izogniti.

V luči politične negotovosti, ki ga predstavlja vojna v Ukrajini ter bližajoče se ameriške vmesne volitve v kongres in senat, se zdi umirjanje položaja zgolj začasno. Predvsem notranje politična situacija v ZDA lahko prinese dodatno nihajnost na ameriške trge. Delež volivcev, ki pozitivno ocenjuje trenutno ameriško administracijo, se še naprej znižuje in Biden ostaja glavni krivec za visoko ameriško inflacijo. Cene goriv, ki veljajo za najbolj očiten znak inflacije kažejo znake umirjanja in postopnega zniževanja, a visoke cene energentov in tudi surovin se počasi prebijajo skozi nabavne verige in bodo začele vplivati tudi na bilance podjetij. Četrtletje se je zaključilo in v nekaj tednih lahko pričakujemo prve informacije o poslovanju za drugo četrtletje ter predvsem napovedi za drugo polovico leta. Zaenkrat je vzpodbudno da podjetja niso pretirano zaskrbljena, a kritično obdobje za objave šele prihaja. Pričakovanja analitikov o rasti dobičkov ameriških podjetij so še naprej precej radodarna in zelo verjetno pretirana, a če bo poslabšanje prehodne narave potem to trg lahko uspešno absorbira tudi na teh ali celo nekaj višjih nivojih. Najmočneje se je na to odzval tehnološki sektor, ki je pretekli teden pridobil skoraj sedem odstotkov. Če pa bodo napovedi slabše in se bodo dobički močneje znižali, potem lahko pričakujemo še en popravek navzdol. Podoben scenarij se odvija tudi v Evropi, kjer se napovedi zdijo še nekoliko bolj optimistične kot v ZDA, prihajajoča recesija pa bo verjetno ta pričakovanja oklestila močneje kot v ZDA. Posledično so vlagatelji zadržani in evropski delniški trgi spet izgubljajo več kot ameriški. Evropski gospodarski kazalci, predvsem PMI, se slabšajo hitreje od ZDA kar nakazuje, da gospodarski optimizem usiha. Severni tok je trenutno ustavljen zaradi vzdrževalnih del. Kanada bo po blokadi vrnila v Evropo ključno turbino za prenos plina, a če se bo Severni tok konec julija zopet zagnal, ostaja neodgovorjeno vprašanje. Cene energentov so posledično zadnji teden v Evropi spet zrasle. Nekatera energetska podjetja, ki so močno odvisna od uvoza plina iz Rusije (nemški Uniper) ali pa imajo težave v proizvodnji elektrike (francoski EDF), bodo zaradi potrebne več milijardne državne pomoči nacionalizirana.

Nasprotno pa se gospodarski kazalci na Kitajskem malenkost popravljajo. Vzroki so seveda v ohlapni denarni politiki, zaradi česar kitajska centralna banka odstopa od ostalih večjih centralnih bank in odpiranju gospodarstva po covidu-19 (čeprav ob stalni grožnji občasnega popolnega zaprtja). Tudi na Kitajskem se inflacija povečuje, predvsem naraščajo cene hrane, a z letno 2,5-odstotno inflacijo konec junija, se ta zdi smešno nizka v primerjavi z Evropo in ZDA. Delniški trg zato nadaljuje z rastjo, predvsem tehnološka podjetja. Kitajske delnice so tako v zadnjih treh mesecih prinesle več kot petnajst odstotkov in s tem za 20odstotnih točk presegle ameriške oziroma evropske indekse. Tudi v prihajajočih mesecih kitajske delnice delujejo kot privlačna naložba, saj ob sprejemljivih vrednotenjih ponujajo delovanje v okolju ohlapnejše denarne politike in predvsem popuščanja regulatornega pritiska na največja predvsem tehnološka podjetja.

Obvezniški trgi so podobno kot delniški zadnje tedne vzpostavili ravnotežje. Vračunanih je še kar nekaj dvigov obrestnih mer, a pričakovanja iz maja so se umirila. Pomembni bodo inflacijski podatki tekom poletja, ki bodo pokazali ali imajo ta pričakovanja o manj dvigih neko osnovo ali so grad v oblakih. Ameriška 10-letna obveznica se giblje na nivoju okoli 3 odstotkov donosa, podobna nemška je na 1,3 odstotkih, medtem ko je npr. italijanska na 3,2 odstotka, slovenska pa na 2,2 odstotkih. Tudi dolge hipotekarne obresti so se v ZDA nekoliko znižale, tako je 30-letna sedaj na nivoju 5,8 odstotka in s tem precej pod 6 odstotki pred nekaj tedni. To prinaša olajšanje na nepremičninski trg, kjer smo v določenih predelih ZDA že videli precejšnje pocenitve.

Dolar in evro sta skoraj dosegla pariteto kar je prvič po letu 2002, saj je evro v dot-com krizi v letih 2001 – 2002 upadel vse do vrednosti 0,83 dolarja za evro. Evro bo verjetno v naslednjih mesecih še naprej izgubljal proti dolarju. Ko bo postalo jasneje, kako bo izgledala energetska kriza to zimo v Evropi in kako globoka bo recesija, lahko pričakujemo stabilizacijo in eventualno tudi hiter in močan obrat.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša, a trgi so vsaj začasno vzpostavili krhko ravnotežje. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko, a vlagatelji že gledajo v 2023 in zaradi recesije že pričakujejo ustavitev zviševanja obrestnih mer. Fed se bori proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi pri ECB pričakujemo dvig obrestnih mer. Kmalu tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50 % na prihranke vpliva visoka inflacija, ki se ne umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč, je investiranje zelo težavno. Kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond sta v takem okolju osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Zanimiva je Generali Indija Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Smo v obdobju ko kitajske delnice zopet nudijo nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo, a vseeno se je zadnje tedne optimizem v panogi precej zmanjšal. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

Mesečno poročilo za junij 2022

 

Mesečno poročilo za junij 2022

 

Naložbeni komentar – junij 2022

Globalni finančni trgi so junija nadaljevali v negativni smeri. Predvsem v aprilu in začetku maja na trgu ni bilo nobenih pozitivnih novic. Konec maja so vlagatelji lahko nekoliko zadihali, vendar je že junij prinesel nove padce. V celotnem četrtletju so delniški trgi tako upadli za 11,3 %, od začetka leta pa že za 14,1 %. Konec maja in tudi v sredini aprila smo na delniških trgih že videli določeno kapitulacijo, težko pa je trenutno trditi, da samo videli najnižje tečaje letošnjega leta. Vseeno so se vrednotenja bistveno znižala in delno so se umirile tudi cene industrijskega materiala, zdi pa se, da tudi nafta dosega nivoje, ko se bo povpraševanje umirilo.

Ameriški delniški trg je bil tudi tokrat med bolj negativnimi. Indeks MSCI US je junija padel za 6,4 %, v četrtletju pa za 12,3 %. V negativnem trendu so bile predvsem bolj ciklične panoge. Najslabše so se odrezale diskrecijske potrošne dobrine, med katerimi najdemo predvsem luksuzne dobrine. Cene delnic teh podjetij so upadle za 20 %. Prav tako sta bila še naprej pod pritiskom komunikacijski in IT sektor. Tukaj so delnice upadle za okoli 15 %. Eden izmed glavnih razlogov za njihov padec so višje obrestne mere, ki še naprej znižujejo vrednost bodočih denarnih tokov. Ta podjetja so namreč vrednotena predvsem na prihodnost in ne toliko na sedanjost. Ko se rast umiri in denar podraži, pa cene delnic omenjenih podjetij zanihajo navzdol. Pozitivno pa so tokrat četrtletje zaključili štirje sektorji, ki med vlagatelji veljajo za bolj varne. Njihovi donosi so bili sicer v rangu do 2 %, kar pa je za trenutne razmere na delniških trgih super rezultat. Tukaj lahko omenimo osnovne potrošne dobrine, preskrbo in farmacijo. Tudi ameriška naftna podjetja so četrtletje končala v plusu, kljub temu, da so v juniju zabeležila padce okoli 20 %.

Evropske delnice so imele podobno zgodbo kot ameriške. Četrtletje so zaključile slabih 8 % nižje kot so ga začele. V Evropi sta še naprej glavni temi pogovorov energija in inflacija. Možnost, da se zmanjša dobava plina iz Rusije dviga predvsem ceno električne energije. To pa še naprej dviguje inflacijo in znižuje pričakovano gospodarsko rast. Posledično se podjetja soočajo z višjimi vhodnimi surovinami in tudi že nekoliko nižjim povpraševanjem potrošnikov, katerim višje cene najedajo realni razpoložljiv prihodek.

Trgi v razvoju pa so tokrat krenili v svojo smer. V zadnjem mesecu se je namreč indeks MSCI BRIC okrepil za 2 %. Največja zasluga gre predvsem Kitajski, ki je od dna v maju pridobila dobrih 20 %. Konec zapiranj v Šanghaju in določeni pozitivni premiki pri regulaciji predvsem tehnološkega sektorja, so tečaje premaknili višje tudi za 30 % in več pri posameznih podjetjih. Poleg tega je monetarna politika na Kitajskem še naprej stimulativna. Tudi vrednotenja so dosegla nivo, ki ga nismo videli že vrsto let in določeni vlagatelji menijo, da so trenutni nivoju, ne glede na vse, že primerni za vstop. Zdi pa se, da se lahko določen pozitiven trend kitajskih delnic še nadaljuje.

Domači indeks SBI TOP je na mesečni ravni izgubil dobra 2,4 %. Na slovenskem borznem parketu je bil predvsem maj v znamenju predstavitev rezultatov prvega četrtletja, ki so bili solidni. Ti so trgu nekoliko pomagali, vendar je trg že junija ponovno padel pod vpliv globalnih delniških trgov. Podobno kot SBI TOP se je odrezal tudi STOXX Balkan, ki spremlja gibanje 50 največjih delnic držav na Balkanu.

 

Na trgu obveznic se je rast zahtevane donosnosti do dospetja ameriške 10-letne obveznice v maju nekoliko umirila, nato pa v juniju nadaljevala z rastjo in četrtletje končala pri 3 %. Zdi se, da smo že na meji, ko dražji denar upočasnjuje gospodarsko rast. Cena nemške 10-letne obveznice pa je junija zabeležila novo dno, zahtevana donosnost pa se je dvignila preko 1,7 %. Se je pa rast do konca četrtletja nekoliko umirila in zahtevana donosnost nemške 10-letne državne obveznice je konec mesece junija znašala 1,3 %. Evro je znotraj četrtletja ponovno izgubil nekaj svoje vrednosti, padel je namreč za 2,3 %, proti ameriškemu dolarju.