Obvestilo o nameravani izvedbi pripojitve podsklada Generali Vzhodna Evropa, delniški

 

Obvestilo o nameravani pripojitvi je objavljeno na spletni strani in ga lahko preberete tukaj.

Vabimo vas, da nas pred pristopom ali vplačilom v podsklad Generali Vzhodna Evropa, delniški, pokličete na 080 80 24.

 

S spoštovanjem,

Generali Investments d.o.o.

 

 

Mesečno poročilo za julij 2022

 

Mesečno poročilo za julij 2022

 

Naložbeni komentar – julij 2022

Po najslabši prvi polovici leta v zadnjih 50 letih, je julij na borze le prinesel konkretnejše okrevanje tečajev in več optimizma med vlagatelji. Kljub temu, da so se ekonomski podatki v večini svetovnih gospodarstev slabšali, je globalni delniški indeks MSCI na mesečni ravni pridobil 9,86 %. Skokovita rast kaže na to, da so bila v borzne tečaje predhodno všteta še bolj pesimistična pričakovanja. Vseeno pa gospodarske razmere in obeti na kapitalskih trgih ostajajo delikatni. Inflacija se v nasprotju z napovedmi julija še ni umirila, kazalniki gospodarske aktivnosti kažejo na to, da nižja kupna moč in višji stroški poslovanja vse bolj vplivajo na potrošnike. Nekaj več optimizma vlivajo nižje cene na surovinskih trgih. Borzne cene pšenice, sladkorja, nafte, bakra in večine ostalih pomembnih surovin so namreč precej pod lokalnimi vrhovi iz začetka leta. Izjema je zemeljski plin, ki se je ob nadpovprečno visokih julijskih temperaturah in motnjah v dotoku ruskega plina v Evropo spet močno podražil.

Rast tečajev je bila najbolj izrazita v ZDA, kjer so silovito okrevale delnice tehnološkega sektorja. Indeks MSCI US je julija zabeležil 12,04 % rast. Za ameriški trg je to pomenilo najboljši mesec po novembru 2020. V središču pozornosti je bilo postopanje centralne banke Fed, ki je ključno obrestno mero še enkrat dvignila za 0,75 odstotka. Ni pa izključeno, da bo septembra sledil še en tak dvig. Pri ameriški centralni banki so se torej pripravljeni odločno spopasti s povišano inflacijo tudi za ceno začasno nižje gospodarske rasti. Pri tem so lahko opogumljeni s podatki iz trga dela, ki ostaja presenetljivo močan, brezposelnost v ZDA je zgolj 3,6-odstotna.

V Evropi je bila ob dobro znanih težavah na področju energetike osrednja zgodba upad vrednosti evra, ki je prvič po 20 letih za kratek čas padel pod vrednost 1 ameriškega dolarja za evro. Evro je nato nekoliko okreval in mesec zaključil pri vrednosti okrog 1,03 ameriškega dolarja.  Veliko pozornosti je bilo tudi pri Evropski centralni banki, ki je obrestne mere dvignila iz negativnega območja, a glede na nivo inflacije v evroobmočju je ECB pri zaostrovanju denarne politike zelo zadržana. Sicer pa so tudi evropske borze zabeležile znatno rast. Evropski delniški indeks MSCI Europe je mesec zaključil 7,52 % v zelenem.

Trgi v razvoju merjeno z indeksom MSCI BRIC so se pretekli mesec pocenili za 1,29 %. Kljub temu, da so bili upadi v prvi polovici leta manjši kot na borzah v razvitih gospodarstvih, vrednotenja ostajajo relativno ugodna za vlagatelje, ki so pripravljeni prevzeti nekoliko več tveganja. Kitajska, ki ima največjo utež v indeksih rastočih trgov, se še naprej sooča s krizo v nepremičninskem sektorju. Občasni izbruhi koronavirusa pa zavirajo gospodarsko rast. V zvezi s kitajskimi delnicami, ki kotirajo na ameriških borzah, je bil po pozitivnih novicah v začetku leta zopet storjen korak nazaj. Ameriški regulatorji so na seznam kitajskih podjetij, ki jim zaradi nedoseganja revizorskih standardov v ZDA grozi umik iz borze dodali še tehnološkega velikana Alibabo. Za razliko od večine ostalih pomembnih svetovnih gospodarstev, inflacija na Kitajskem ostaja le rahlo povišana (julija 2,7 % na letni ravni), kar centralni banki dopušča nadaljevati s stimulativno monetarno politiko.

Slovenski SBI TOP je julij zaključil 2,02 % višje. Po vzpodbudnih rezultatih v prvih šestih mesecih letošnjega leta, je precej pridobila Krka, še boljši mesec je za delničarji Petrola, ki je v juliju pridobil več kot 10 % vrednosti. Po najavi ukinitve ležarin so zrasle tudi delnice Nove Ljubljanske banke. Indeks širše regije Balkana je pridobil 1,67 %.

 

Tudi na trgu obveznic smo bili priča rasti cen. Zahtevana donosnost (obratno sorazmerna s ceno) ameriške 10-letne obveznice je padla na 2,55 %. Premiki so bili v največji meri posledica nekoliko milejših pričakovanj glede zaostrovanja prihodnje denarne politike. Trenutno je na kapitalskih trgih vračunano, da bo ameriška centralna banka ključno obrestno mero zvišala do 3,25 %. Podobno so se gibale evropske državne obveznice. Zahtevana donosnost na 10-letno nemško obveznico je bila konec julija okrog 0,8 %. Po tem ko se je ob odstopu Maria Draghija sredi meseca julija zahtevana donosnost na italijansko 10-letno državno obveznico približala 3,50 %, so vlagatelje nekoliko opogumili podatki o gospodarski rasti, ki je bila pri naših zahodnih sosedih v drugem četrtletju nad pričakovanji. Posledično pa je zahtevana donosnost na 10-letno državno obveznico padla pod 3 %.

 

  

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Na finančnih trgih ta teden nič kaj dopustniško 

Nedavno dogajanje na ameriških borzah je dalo slutiti, da se apetiti po tveganju počasi vračajo na delniške trge. Glavni delniški indeksi so trenutno nad lokalnimi minimumi doseženimi v juniju, v zadnjem tednu pa se je okrepilo tudi okrevanje bolj tveganih naložbenih razredov, ki so bili v preteklih mesecih najbolj pod pritiskom. V polnem teku je sezona objav četrtletnih rezultatov, podjetja, ki so zaenkrat poročala (20% vseh podjetij iz S&P 500) so pokazala večjo odpornost na spremenjeno gospodarsko okolje. Sliko je konec tedna nekoliko pokvaril Snap, ki obvladuje priljubljeno aplikacijo Snapchat. Pri podjetju so zgrešili napovedi o prihodku in dobičku, cene delnic so zgolj v enem dnevu zdrsnile za skoraj 40 %. Snap sicer ne spada med tiste največje tehnološke gigante, a zanimivo je bilo spremljati, kako močan vpliv na celoten trg je imela objava rezultatov. Vlagatelji so namreč izostanek rasti prihodkov od oglaševanja videli kot alarm za nekatera veliko večja podjetja, ki so močno odvisna od digitalnega oglaševanja – Meta Platforms (bivši Facebook) ter Googlovo starševsko podjetje Alphabet sta na primer izgubila dobrih 5 % vrednosti. Ker je oglaševanje po navadi zgodnja tarča krčenja proračunskih sredstev podjetij ob upočasnjevanju povpraševanja, bo uspešnost tega segmenta v preteklem četrtletju pri podjetjih iz panoge, ki poročajo v teh dneh deležna posebne pozornosti. Na vrhuncu poletja je običajno dogajanje na finančnih trgih bolj umirjeno kot smo sicer vajeni, a ta teden bo vse prej kot dolgočasen. Rezultate poroča kar tretjina vseh podjetji znotraj indeksa S&P 500 med njimi Apple, Microsoft, Alphabet-Google, Amazon ter Meta (Facebook). Še več pozornosti bo deležna seja ameriške centralne banke, po kateri naj bi FED v sredo ključno obrestno mero znova povišali za 0,75 odstotka. Za piko na i pestremu tednu bodo v četrtek izdani še podatki o ameriškem BDP v drugem četrtletju, morebitna negativna številka bi pomenila, da je ameriško gospodarstvo tehnično v recesiji (2. zaporedni četrtletji z negativno rastjo BDP), a nacionalni urad za ekonomske raziskave v ZDA recesije v vsakem primeru ne bo razglasil, saj drugi dejavniki, predvsem brezposelnost vsaj zaenkrat ne kažejo znakov pešanja.

Konec obdobja negativnih obrestnih mer v evro območju

Po tem, ko je velika večina ostalih centralnih bank v zahodnem svetu že globoko v ciklu višanja ključnih obrestnih mer, je Evropska centralna banka pretekli teden le naredila prvi večji korak v boju proti povišani inflaciji. Gre za pomembno prelomnico, saj so pri ECB obrestne mere dvignili prvič po 11 letih in tako zaključili 8 letno obdobje negativnih obrestnih mer v evrskem območju. Čeprav je bil še nedolgo nazaj konsenz, da bo prvi dvig zgolj 0,25 odstotne točke, pa so zadnja rekordna merjenja inflacije in strm padec vrednosti evra okrepili pritisk na odločevalce pri ECB. Ti so se kljub vse slabšim kazalcem gospodarske aktivnosti odločili za zvišanje za 0,5 odst. točke vseh treh ključnih obrestnih mer. Ob tem so predstavili tudi nov program TPI, s katerim bo ECB članicam evrskega območja pomagala pri morebitnih nesorazmernih dvigih kreditnih pribitkov na državne obveznice. Tak primer je trenutno Italija, čeprav se program še ni aktiviral. V pričakovanju višanja obrestnih mer namreč skrbi, da bi predvsem visoko zadolžene države iz južne Evrope spet zašle v dolžniško krizo podobno tisti, ki je med leti 2008 in 2012 ogrozila obstoj evra, s TPI programom bo ECB pod pogojem zadovoljevanja nekaterih pogojev posegel na trg z odkupom obveznic problematičnih držav in tako znižal stroške zadolževanja. Na kapitalskih trgih posebnih pretresov po zasedanju ECB ni bilo, saj so vlagatelji pričakovali podobne poteze, evro ostaja pri vrednosti okrog 1,02 ameriškega dolarja. 

Nizka vrednotenja na trgih v razvoju 

Huda ekonomska kriza na Šri Lanki, ki se je sprevrgla v zdaj že nekaj tednov trajajoče protivladne proteste je vzbudila nekaj več previdnosti pri vlagateljih na trge v razvoju. Šri Lanka maja prvič v zgodovini države ni uspela odplačati obresti na svoj zunanji dolg in s tem izgubila zaupanje vlagateljev. Posledično so se njeni pogoji za izposojo denarja na mednarodnih trgih močno poslabšali, padec vrednosti domače valute in pomanjkanje deviz so povzročili visoko inflacijo ter pomanjkanje hrane, goriva in drugih nujnih življenjskih dobrin. Ker so trgi v razvoju bolj občutljivi na višje obrestne mere in ohlajanje globalnega gospodarstva v primerjavi z razvitimi, je primer Šri Lanke sprožil rast zahtevanih donosnosti državnih obveznic tudi v nekaterih drugih azijskih ter afriških državah. Tveganju primerna so trenutno nizka vrednotenja na rastočih trgih, kar ponuja nekatere priložnosti. Tu izstopa kitajski trg, ki s seboj prinaša sicer določena tveganja a privlačnost rast je še zmeraj dovolj da zopet privablja nekoliko več tujih vlagateljev.

Julijski PMI indeksi za evro območje slabši od pričakovanj 

Zahtevane donosnosti večine evropskih državnih obveznic so pretekli teden padle po objavi podatkov o indeksu nabavnih menedžerjev PMI, ki za julij kažejo krčenje ekonomske aktivnosti v evro območju. To povečuje pričakovanja, da bo zaradi recesije ECB ključne obrestne mere zvišala manj od predhodnih predvidevanj. Zahtevana donosnost nemške 10 letne državne obveznice je pri 1,05 %, podobne slovenske pa okrog 2,15 %.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se poslabšuje a trgi so vsaj začasno ostajajo v krhkem ravnotežju. Centralne banke, kot trenutno najpomembnejši igralec, zaostrujejo denarno politiko. FED in ECB se borita proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Banke ukinjajo ležarine za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50% na prihranke vpliva visoka inflacija, ki se še ne umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč, je investiranje zahtevno. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, še posebej če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimiva je Generali Indija Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a položaj se popravlja. Vrednotenja so privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Smo v obdobju ko kitajske delnice lahko nudijo nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo, a vseeno se je zadnje tedne optimizem v panogi precej zmanjšal. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30 letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Podatki o junijski inflaciji v ZDA so bili pretekli teden v središču pozornosti vlagateljev na globalnih delniških trgih. Rast cen življenjskih potrebščin merjeno z indeksom CPI je junija znova presegla tako napovedi ekonomistov kot vrednosti v predhodnem mesecu. Inflacija v največjem svetovnem gospodarstvu je namreč junija znašala 9,1 %. Najbolj spremljani borzni indeksi so sprva na podatke reagirali z izrazitim upadom vrednosti, a proti koncu tedenskega trgovanja je bilo na Wall Streetu čutiti nekaj več optimizma. Da so bili upadi glavnih indeksov na tedenski ravni omejeni, so poskrbeli predvsem podatki o maloprodaji, ki se je junija kljub zmanjšani kupni moči povečala za 1 %. Glavno gonilo gospodarske rasti v ZDA – zasebna potrošnja – torej zaenkrat ostaja odpornejša od pričakovanj, kar pa žal ne napaja zgolj gospodarske rasti, ampak tudi inflacijo. Le ta naj bi se po nekaterih napovedih ta mesec končno nekoliko umirila, predvsem zaradi nižjih cen energentov, ki so k skupni inflaciji na letni ravni v juniju prispevali že kar 42%. Malenkost so se umirila tudi inflacijska pričakovanja potrošnikov, a prelivanje višjih vhodnih stroškov v končne izdelke in pritiski na višanje plač so se šele dobro začeli. Upanje, da je bil junija dosežen dokončni vrh inflacije zato sloni na trhlih temeljih, počakati bo potrebno vsaj do jeseni, ko bo bolj jasno kako občuten vpliv na cene energentov bo imel embargo EU na rusko nafto ter predvsem, če bodo ukrepi centralnih bank dovolj za upočasnitev inflacijske spirale.

Minuli teden se je začela sezona objav četrtletnih rezultatov, kot običajno so z objavami začele največje ameriške banke, ki so pustile mešan vtis. Ta teden rezultate poroča 72 podjetji znotraj indeksa S&P 500, pod drobnogledom vlagateljev bo predvsem to, kako se podjetja spopadajo z inflacijo ter poslovna pričakovanja za prihodnje mesece v luči splošne previdnosti trga.

Poglavitno vprašanje v Evropi ostaja oskrba z zemeljskim plinom jeseni. Vrh EU pospešeno išče alternative nesprejemljivemu ruskemu plinu, ki pa so precej dražje in tudi dovolj jih ni. Nemčija je prvič po treh desetletjih v začetku julija zabeležila trgovinski deficit, prav po zaslugi rasti cen plina. Nemško gospodarstvo je močno odvisno od energetsko intenzivne industrije, ki se je dolga leta (pre)močno zanašala na poceni ruski plin. Gospodarska negotovost v Evropi se še naprej kaže tudi prek šibkega evra, ki je pretekli teden za kratek čas prvič po letu 2002 padel pod vrednost ameriškega dolarja. Zopet je vroče na italijanskem političnem parketu, premier Mario Draghi je zaradi nesoglasji znotraj koalicije ponudil svoj odstop, a velik del državnega političnega vrha na čelu s predsednikom Mattarello bivšega predsednika evropske centralne banke poziva k premisleku. O usodi vlade se bo na glasovanju v parlamentu odločalo v sredo, morebitna nezaupnica bi bržkone pomenila dodaten dvig zahtevane donosnosti italijanskih obveznic in posledično višje stroške odplačevanja problematičnega državnega dolga.

Azijski trgi ostajajo nekoliko izven fokusa globalnih vlagateljev. Volitve na Japonskem so prinesle nadaljevanje dosedanje politike. To pomeni da bo jen verjetno še naprej izgubljal, saj centralna banka še naprej vzdržuje nizko obrestno mero 0,25% za 10-letno japonsko obveznico. Na drugi strani morja je nekoliko bolj zaostrena retorika kitajskih oblasti do največjih tehnoloških podjetij takoj zopet preplašila vlagatelje. To je še en pokazatelj da hitrih sprememb ne bo in da morajo vlagatelji v kitajske delnice potrpežljivo počakati na umiritev položaja, pa čeprav kitajski trg ostaja eden izmed boljših letos.

Glavni indeks ljubljanske borze SBITOP je v minulih dveh tednih pridobival. Skupščina Krke je razkrila, da je v prvem polletju, kljub vojni v Rusiji, poslovala zelo dobro. Čisti dobiček v prvih šest mesecih je bil za tretjino višji kot lani, a veliko je k temu pripomogla rast rublja, prihodki od prodaje so bili na letni ravni višji za 6 % in tako znašali 857,4 milijona evrov. Rekordna bo letos tudi dividendna donosnost, pri trenutni ceni delnice ta znaša 5,7 %. Ne glede na vzpodbudne številke pa cene delnic Krke ostajajo dobrih 15 % pod rekordnimi vrednostmi iz začetka letošnjega leta. Kljub nekoliko nižjim cenam nafte so v zadnjem obdobju rasle tudi cene delnic druge največje domače delniške družbe po tržni kapitalizaciji, Petrola.

Na trgu ameriških državnih obveznic se je v minulem tednu izoblikovala najbolj izrazito inverzna krivulja v zadnjih 20 letih, zahtevana donosnost 2 letne državne obveznice je namreč dosegla 3,13 % istočasno pa je zahtevana donosnost 10 letne znašala 2,93 %. V normalnih razmerah vlagatelji za obveznice z daljšo ročnostjo do dospetja zahtevajo višje donose, a ko trg na kratek rok pričakuje recesijo investitorji v večjem številu kupujejo obveznice z daljšo ročnostjo, zahtevana donosnost na te obveznice posledično pade, pojavi se inverzna krivulja. To kaže, da vlagatelji pričakujejo v prihodnje nižje obrestne mere, oziroma da bodo centralne banke prisiljene kmalu, v 2023, zopet znižati obrestne mere ki jih sedaj še dvigujejo. Ta špekulacija je lahko dvorezen meč, saj bo delovala le, če se bo inflacija resnično umirila. Zahtevani donosi v Evropi ostajajo zadnji teden precej nespremenjeni, a to se lahko spremeni že kmalu, saj ta teden spremembe obrestnih mer objavlja ECB, naslednji teden pa FED. Skupaj z objavami rezultatov poslovanja ponuja pravo mešanico za zelo dinamično trgovanje na borzah.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša a trgi so vsaj začasno vzpostavili krhko ravnotežje. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko, a vlagatelji že gledajo v 2023 in pričakujejo prva znižanja. FED se bori proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi pri ECB pričakujemo dvig obrestnih mer. Kmalu tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50% na prihranke vpliva visoka inflacija, ki se ne umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč, je investiranje zelo težavno. Kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond sta v takem okolju osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Zanimiva je Generali Indija Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Smo v obdobju ko kitajske delnice zopet nudijo nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo, a vseeno se je zadnje tedne optimizem v panogi precej zmanjšal. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30 letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Zadnji teden smo na kapitalskih trgih videli nadaljevanje stabilizacije trgov. Delniške naložbe so nadaljevale z zmernim okrevanjem, za evropske vlagatelje tudi zaradi krepitve dolarja. Gospodarski kazalci nakazujejo, da smo že vstopili v recesijo. To naj bi v bližnji prihodnosti pomenilo konec dvigovanja obrestnih mer. Kar pa naj bi bilo dobro za kapitalske trge, predvsem delnice.

V petek so sliko nekoliko pokvarili močni podatki z ameriškega trga dela, ki kažejo še naprej robusten nivo zaposlovanja. Slednje je pomembno za inflacijo, ki ostaja osrednja tema politike centralnih bank. Če se bodo inflacijska pričakovanja prelila na trg dela in v plače, potem bodo imele centralne banke, in s tem mi vsi, velik problem. Stagflacija je namreč scenarij, ki se mu skušamo na vsak način izogniti.

V luči politične negotovosti, ki ga predstavlja vojna v Ukrajini ter bližajoče se ameriške vmesne volitve v kongres in senat, se zdi umirjanje položaja zgolj začasno. Predvsem notranje politična situacija v ZDA lahko prinese dodatno nihajnost na ameriške trge. Delež volivcev, ki pozitivno ocenjuje trenutno ameriško administracijo, se še naprej znižuje in Biden ostaja glavni krivec za visoko ameriško inflacijo. Cene goriv, ki veljajo za najbolj očiten znak inflacije kažejo znake umirjanja in postopnega zniževanja, a visoke cene energentov in tudi surovin se počasi prebijajo skozi nabavne verige in bodo začele vplivati tudi na bilance podjetij. Četrtletje se je zaključilo in v nekaj tednih lahko pričakujemo prve informacije o poslovanju za drugo četrtletje ter predvsem napovedi za drugo polovico leta. Zaenkrat je vzpodbudno da podjetja niso pretirano zaskrbljena, a kritično obdobje za objave šele prihaja. Pričakovanja analitikov o rasti dobičkov ameriških podjetij so še naprej precej radodarna in zelo verjetno pretirana, a če bo poslabšanje prehodne narave potem to trg lahko uspešno absorbira tudi na teh ali celo nekaj višjih nivojih. Najmočneje se je na to odzval tehnološki sektor, ki je pretekli teden pridobil skoraj sedem odstotkov. Če pa bodo napovedi slabše in se bodo dobički močneje znižali, potem lahko pričakujemo še en popravek navzdol. Podoben scenarij se odvija tudi v Evropi, kjer se napovedi zdijo še nekoliko bolj optimistične kot v ZDA, prihajajoča recesija pa bo verjetno ta pričakovanja oklestila močneje kot v ZDA. Posledično so vlagatelji zadržani in evropski delniški trgi spet izgubljajo več kot ameriški. Evropski gospodarski kazalci, predvsem PMI, se slabšajo hitreje od ZDA kar nakazuje, da gospodarski optimizem usiha. Severni tok je trenutno ustavljen zaradi vzdrževalnih del. Kanada bo po blokadi vrnila v Evropo ključno turbino za prenos plina, a če se bo Severni tok konec julija zopet zagnal, ostaja neodgovorjeno vprašanje. Cene energentov so posledično zadnji teden v Evropi spet zrasle. Nekatera energetska podjetja, ki so močno odvisna od uvoza plina iz Rusije (nemški Uniper) ali pa imajo težave v proizvodnji elektrike (francoski EDF), bodo zaradi potrebne več milijardne državne pomoči nacionalizirana.

Nasprotno pa se gospodarski kazalci na Kitajskem malenkost popravljajo. Vzroki so seveda v ohlapni denarni politiki, zaradi česar kitajska centralna banka odstopa od ostalih večjih centralnih bank in odpiranju gospodarstva po covidu-19 (čeprav ob stalni grožnji občasnega popolnega zaprtja). Tudi na Kitajskem se inflacija povečuje, predvsem naraščajo cene hrane, a z letno 2,5-odstotno inflacijo konec junija, se ta zdi smešno nizka v primerjavi z Evropo in ZDA. Delniški trg zato nadaljuje z rastjo, predvsem tehnološka podjetja. Kitajske delnice so tako v zadnjih treh mesecih prinesle več kot petnajst odstotkov in s tem za 20odstotnih točk presegle ameriške oziroma evropske indekse. Tudi v prihajajočih mesecih kitajske delnice delujejo kot privlačna naložba, saj ob sprejemljivih vrednotenjih ponujajo delovanje v okolju ohlapnejše denarne politike in predvsem popuščanja regulatornega pritiska na največja predvsem tehnološka podjetja.

Obvezniški trgi so podobno kot delniški zadnje tedne vzpostavili ravnotežje. Vračunanih je še kar nekaj dvigov obrestnih mer, a pričakovanja iz maja so se umirila. Pomembni bodo inflacijski podatki tekom poletja, ki bodo pokazali ali imajo ta pričakovanja o manj dvigih neko osnovo ali so grad v oblakih. Ameriška 10-letna obveznica se giblje na nivoju okoli 3 odstotkov donosa, podobna nemška je na 1,3 odstotkih, medtem ko je npr. italijanska na 3,2 odstotka, slovenska pa na 2,2 odstotkih. Tudi dolge hipotekarne obresti so se v ZDA nekoliko znižale, tako je 30-letna sedaj na nivoju 5,8 odstotka in s tem precej pod 6 odstotki pred nekaj tedni. To prinaša olajšanje na nepremičninski trg, kjer smo v določenih predelih ZDA že videli precejšnje pocenitve.

Dolar in evro sta skoraj dosegla pariteto kar je prvič po letu 2002, saj je evro v dot-com krizi v letih 2001 – 2002 upadel vse do vrednosti 0,83 dolarja za evro. Evro bo verjetno v naslednjih mesecih še naprej izgubljal proti dolarju. Ko bo postalo jasneje, kako bo izgledala energetska kriza to zimo v Evropi in kako globoka bo recesija, lahko pričakujemo stabilizacijo in eventualno tudi hiter in močan obrat.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša, a trgi so vsaj začasno vzpostavili krhko ravnotežje. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko, a vlagatelji že gledajo v 2023 in zaradi recesije že pričakujejo ustavitev zviševanja obrestnih mer. Fed se bori proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi pri ECB pričakujemo dvig obrestnih mer. Kmalu tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50 % na prihranke vpliva visoka inflacija, ki se ne umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč, je investiranje zelo težavno. Kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond sta v takem okolju osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Zanimiva je Generali Indija Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Smo v obdobju ko kitajske delnice zopet nudijo nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo, a vseeno se je zadnje tedne optimizem v panogi precej zmanjšal. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

Mesečno poročilo za junij 2022

 

Mesečno poročilo za junij 2022

 

Naložbeni komentar – junij 2022

Globalni finančni trgi so junija nadaljevali v negativni smeri. Predvsem v aprilu in začetku maja na trgu ni bilo nobenih pozitivnih novic. Konec maja so vlagatelji lahko nekoliko zadihali, vendar je že junij prinesel nove padce. V celotnem četrtletju so delniški trgi tako upadli za 11,3 %, od začetka leta pa že za 14,1 %. Konec maja in tudi v sredini aprila smo na delniških trgih že videli določeno kapitulacijo, težko pa je trenutno trditi, da samo videli najnižje tečaje letošnjega leta. Vseeno so se vrednotenja bistveno znižala in delno so se umirile tudi cene industrijskega materiala, zdi pa se, da tudi nafta dosega nivoje, ko se bo povpraševanje umirilo.

Ameriški delniški trg je bil tudi tokrat med bolj negativnimi. Indeks MSCI US je junija padel za 6,4 %, v četrtletju pa za 12,3 %. V negativnem trendu so bile predvsem bolj ciklične panoge. Najslabše so se odrezale diskrecijske potrošne dobrine, med katerimi najdemo predvsem luksuzne dobrine. Cene delnic teh podjetij so upadle za 20 %. Prav tako sta bila še naprej pod pritiskom komunikacijski in IT sektor. Tukaj so delnice upadle za okoli 15 %. Eden izmed glavnih razlogov za njihov padec so višje obrestne mere, ki še naprej znižujejo vrednost bodočih denarnih tokov. Ta podjetja so namreč vrednotena predvsem na prihodnost in ne toliko na sedanjost. Ko se rast umiri in denar podraži, pa cene delnic omenjenih podjetij zanihajo navzdol. Pozitivno pa so tokrat četrtletje zaključili štirje sektorji, ki med vlagatelji veljajo za bolj varne. Njihovi donosi so bili sicer v rangu do 2 %, kar pa je za trenutne razmere na delniških trgih super rezultat. Tukaj lahko omenimo osnovne potrošne dobrine, preskrbo in farmacijo. Tudi ameriška naftna podjetja so četrtletje končala v plusu, kljub temu, da so v juniju zabeležila padce okoli 20 %.

Evropske delnice so imele podobno zgodbo kot ameriške. Četrtletje so zaključile slabih 8 % nižje kot so ga začele. V Evropi sta še naprej glavni temi pogovorov energija in inflacija. Možnost, da se zmanjša dobava plina iz Rusije dviga predvsem ceno električne energije. To pa še naprej dviguje inflacijo in znižuje pričakovano gospodarsko rast. Posledično se podjetja soočajo z višjimi vhodnimi surovinami in tudi že nekoliko nižjim povpraševanjem potrošnikov, katerim višje cene najedajo realni razpoložljiv prihodek.

Trgi v razvoju pa so tokrat krenili v svojo smer. V zadnjem mesecu se je namreč indeks MSCI BRIC okrepil za 2 %. Največja zasluga gre predvsem Kitajski, ki je od dna v maju pridobila dobrih 20 %. Konec zapiranj v Šanghaju in določeni pozitivni premiki pri regulaciji predvsem tehnološkega sektorja, so tečaje premaknili višje tudi za 30 % in več pri posameznih podjetjih. Poleg tega je monetarna politika na Kitajskem še naprej stimulativna. Tudi vrednotenja so dosegla nivo, ki ga nismo videli že vrsto let in določeni vlagatelji menijo, da so trenutni nivoju, ne glede na vse, že primerni za vstop. Zdi pa se, da se lahko določen pozitiven trend kitajskih delnic še nadaljuje.

Domači indeks SBI TOP je na mesečni ravni izgubil dobra 2,4 %. Na slovenskem borznem parketu je bil predvsem maj v znamenju predstavitev rezultatov prvega četrtletja, ki so bili solidni. Ti so trgu nekoliko pomagali, vendar je trg že junija ponovno padel pod vpliv globalnih delniških trgov. Podobno kot SBI TOP se je odrezal tudi STOXX Balkan, ki spremlja gibanje 50 največjih delnic držav na Balkanu.

 

Na trgu obveznic se je rast zahtevane donosnosti do dospetja ameriške 10-letne obveznice v maju nekoliko umirila, nato pa v juniju nadaljevala z rastjo in četrtletje končala pri 3 %. Zdi se, da smo že na meji, ko dražji denar upočasnjuje gospodarsko rast. Cena nemške 10-letne obveznice pa je junija zabeležila novo dno, zahtevana donosnost pa se je dvignila preko 1,7 %. Se je pa rast do konca četrtletja nekoliko umirila in zahtevana donosnost nemške 10-letne državne obveznice je konec mesece junija znašala 1,3 %. Evro je znotraj četrtletja ponovno izgubil nekaj svoje vrednosti, padel je namreč za 2,3 %, proti ameriškemu dolarju.

 

Generali Growth Equity Fund je zaključil nakup deleža v družbi Zobozdravstvo Diamant, Celje

 

Zobozdravstvo Diamant d.o.o. je drugi največji zasebni dentalni center v Sloveniji, s sedežem v Celju, ki trenutno obratuje z 10 zobozdravniškimi stoli. Glavne dejavnosti podjetja so protetika, ortodontika, implantologija, zobna konzervativa in endodontija. Podjetje ima jasno izdelano strategijo poslovanja, v kateri je središče stranka – pacient, in napredne visokotehnološke instrumente ter materiale, ki pacientom zagotavljajo najkvalitetnejše storitve po principu vse na enem mestu, vključujoč zdravstveno–funkcionalni in estetski vidik.

Z vstopom sklada v lastniško strukturo se bo družba Zobozdravstva Diamant finančno okrepila in pridobila dodatno strokovno podporo ter izkušnje na področju širitve dejavnosti, s čimer se bo vodilni položaj na izvajanju visokokakovostnih zobozdravstvenih storitev še okrepil.

Sklad skupaj z ustanoviteljem, ki ostaja v lastniški strukturi, načrtuje širitev centra po Sloveniji. S tem bo Zobozdravstvo Diamant svoje visokokvalitetne storitve približalo širši množici v Sloveniji.

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.

 

Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v družbo Zobozdravstvo Diamant, d.o.o., sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

 

 

Mesečno poročilo za april 2022

 

Mesečno poročilo za april 2022

 

Naložbeni komentar – april 2022

Po tem, ko smo v marčevskem poročilu pisali o okrevanju na borzah, smo bili v aprilu priča novemu zdrsu indeksov. Najbolj spremljani ameriški delniški indeksi so dosegli najnižje nivoje v letošnjem letu. Kombinacija dejavnikov, kot so najvišja inflacija v zahodnih gospodarstvih po osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zaostrovanje denarne politike centralnih bank, nove motnje v oskrbovalnih verigah zaradi zapiranj na Kitajskem ter eskalacija napetosti med Rusijo in zahodom, je upočasnila gospodarsko rast ter iz delniških trgov začasno odgnala bika. Globalni indeks MSCI All Countries je v aprilu izgubil 3,49 %.

Največji poraženec je bil tokrat ameriški delniški trg, ki se ni mogel otresti slabih novic. Indeks S&P je zdrsnil za 4,50 %. Ameriške borze so postopoma izgubljale skozi celoten mesec. Takoj na začetku aprila je gibanje indeksov navzdol obrnila invertna krivulja zahtevanih donosov ameriških državnih obveznic, ki je povečala strah pred recesijo v ZDA. Pesimizem med vlagatelji so z vse ostrejšimi toni stopnjevali tudi v ameriški centralni banki, ki bo po trenutnih pričakovanjih trga ključno obrestno mero že letos dvignila do 2,5 % oziroma 3 %. To bi verjetno ublažilo inflacijske pritiske, a po drugi strani tudi ogrozilo že tako načeto gospodarsko rast. Proti koncu meseca so svoje k padcem dodala še nekatera izmed največjih ameriških podjetij, ki niso dosegla visokih pričakovanj vlagateljev. Vse skupaj je za tehnološki indeks Nasdaq, ki je v evrih izgubil 9 %, v dolarjih pa kar dobrih 13 %, pomenilo celo največji padec na mesečni ravni po oktobru 2008. Na drugi strani je še naprej močno pridobival na vrednosti ameriški dolar, ki se krepi na podlagi ostrejšega postopanja ameriške centralne banke ter dolarskega statusa varnega pristana v nemirnih časih na trgu. Medtem, ko je bilo potrebno še v letu 2021 za en evro odšteti več kot 1,22 dolarja, se vrednost evra trenutno giblje okrog 1,05 dolarja. Na skoraj 3 % je zrasla tudi zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice.

Sestava evropskega delniškega trga je precej drugačna od ameriškega. Delnice tehnološkega sektorja, ki so najbolj volatilne ter občutljive na spremembe makro okolja imajo manjšo utež, pomembnejšo vlogo pa imajo t.i. vrednostne delnice, ki sicer v časih ekspanzije rasejo počasneje, a so tudi bolj stabilne in odporne. V mesecu aprilu so bili tako padci v zahodni Evropi bolj zmerni. MSCI Europe je mesec zaključil z 1,08 % negativnega donosa. Obeti za evropsko gospodarstvo in posredno tudi delniški trg so močno odvisni od trajanja in končnega razpleta konflikta z Rusijo. So se pa v zadnjem obdobju pokazali premiki znotraj EU, ki se v primerjavi s preteklimi krizami zdi bolj enotna, zlasti pri zavzemanju za energetsko in prehransko neodvisnost ter fiskalno podporo za dosego svojih ekonomskih ciljev.

V zvezi s trgi v razvoju se po svetu krepijo težave zaradi kitajske politike ničelnega covida-19. Vse več podjetij poroča o zamudah pri dobavi, močno se dražijo stroški prevoza – cena za prevoz kontejnerja iz Kitajske v ZDA je v enem letu zrasla iz 6 na slabih 16 tisoč ameriških dolarjev. Zgovoren je podatek, da je trenutno eden od petih ladijskih kontejnerjev obtičal v pristaniščih širom sveta, stroški transporta pa predstavljajo več kot 7 % svetovnega BDP. Če se situacija ne bo kmalu umirila, bo to dodatno krepilo inflacijske pritiske. Sicer pa so se delniški trgi gospodarstev v razvoju aprila držali precej dobro, saj so bila vrednotenja tam že od prej zelo nizka, svoje je dodala še kitajska vlada, ki obljublja zajetno podporo domačemu gospodarstvu. Blestijo pa v letošnjem letu trgi izpostavljeni izvozu surovin. Brazilski delniški trg je v 2022 pridobil že več kot 20 %. Indeks MSCI BRIC je mesec končal bolj ali manj brez sprememb.

Slovenski indeks SBITOP je v aprilu izgubil slabe 3 % vrednosti. Največ je k padcu botrovala Krka, ki je izgubila slabih 6 %. Indeks širšega področja Balkana je na mesečni ravni izgubil slab odstotek vrednosti.

 

 

Generali Investments prejemnik kar 5 prestižnih priznanj

 

 

Revija Moje finance vsako leto razglasi najboljše vzajemne in pokojninske sklade ter najboljšega upravljavca premoženja v Sloveniji.

Na prireditvi so tudi letos podelili zvezdice skladom za tri-, pet- in desetletno obdobje, ki predstavljajo najvišjo prepoznavnost v industriji vzajemnih skladov in so odraz največje odličnosti upravljanja skladov. Letos so zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, postali:
Generali Prvi izbor, delniški globalni, naj sklad v kategoriji delniški globalni za desetletno obdobje.
Generali Bond, obvezniški – EUR, naj sklad za tri- in desetletno obdobje v kategoriji evropski korporativni in agregatni obvezniški.
Generali MM, denarni, naj sklad za desetletno obdobje v kategoriji denarni – evro.
Generali Surovine in energija, delniški, naj sklad za triletno obdobje v kategoriji delniški energija in materiali.

 

Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments je ob tej priložnosti poudaril: »Vlaganje je maraton, tek na dolge proge. Naš najstarejši sklad je na začetku letošnjega leta praznoval 30 let, toliko je stara tudi industrija investicijskih skladov v Sloveniji. V vsem tem času je naše poslanstvo zagotoviti kakovostno, urejeno, dolgoročno donosno in raznovrstno storitev upravljanja premoženja za naše vlagatelje. V trenutnih razmerah rastočih obrestnih mer in inflacije je aktivno upravljanje premoženja še večji izziv. Ponosni smo, da prejete nagrade vedno znova potrjujejo, da smo na pravi poti in da je naše delo odraz zagnanosti vseh zaposlenih, ki smo že vrsto let dobro uigran tim.«

 

Mesečno poročilo za marec 2022

 

Mesečno poročilo za marec 2022

 

Naložbeni komentar – marec 2022

Globalni delniški indeksi so po bolečem vstopu v leto 2022 v drugi polovici marca okrevali. Indeks MSCI All Countries je mesec sklenil z 3,07 % donosa, a kljub marčevskemu okrevanju, je bilo prvo četrtletje letošnjega leta za večino spremljanih delniških trgov najslabše v zadnjih dveh letih. Ameriška centralna banka Fed je prvič po letu 2018 dvignila ključno obrestno mero ter tako začela cikel zaostrovanja monetarne politike. Za zategovanje denarne politike so se po pričakovanjih odločili tudi pri ECB in nekaterih centralnih bankah gospodarstev v razvoju. Kljub znakom pregretega gospodarstva, sta vojna v Ukrajini in ponudbeni šok premešala karte, ter uradnike centralnih bank postavila pred težko nalogo krmarjenja denarne politike v okolju sočasno visoke inflacije in napovedane upočasnjene gospodarske rasti.

Gibanje delniških trgov pomembno zaznamuje psihologijo vlagateljev. V situacijah, ki pretresejo javnost, se trgi pogosto odzovejo neracionalno. Tako smo bili ob začetku epidemije koronavirusa priča padcem tečajev v IT sektorju, čeprav je zaprtje gospodarstev prineslo močan veter v jadra za poslovanje večine tehnoloških podjetij. Podobno je bilo tudi ob začetku invazije Rusije na Ukrajino, saj je v prvih dneh vojne večina trgov izgubila tla pod nogami, a tudi ob tokratni krizi bo vpliv na posamezne segmente zelo različen. Vlagatelji na ameriškem trgu, ki je v primerjavi z Evropo precej manj navezan na Rusijo, so tako v preteklih treh tednih ocenili, da je bila reakcija ob napadu Rusije na Ukrajino pretirana, sledil je odboj tečajev delnic na Wall Streetu. Za optimizem so še naprej skrbele tudi številke s trga dela v ZDA, saj je brezposelnost padla na zgolj 3,6 %. Indeks MSCI USA je v marcu zabeležil 4,53 % rasti.

Tudi v Evropi trg dela ostaja robusten. Da zaenkrat gospodarska aktivnost kljub vse višji inflaciji še ne peša, kažejo podatki indeksa nabavnih managerjev (PMI). Prav nasprotno je zaradi vsesplošno višjih cen znatno upadel indeks zaupanja potrošnikov, ki prikazuje stopnjo optimizma potrošnikov glede stanja gospodarstva. Z vrha EU opozarjajo, da bo pred vojno napovedana 4 % gospodarska rast v 2022 zelo težko dosegljiva. Indeks zahodno evropskega trga MSCI Europe je v marcu zaostal za rastjo v ZDA ter mesec sklenil z 0,42 % donosa.

Še precej slabše so se odrezali trgi v razvoju. Indeks MXBRIC je marca izgubil slabih 5 %. Celotno prvo četrtletje je bilo nenaklonjeno kitajskemu trgu, kjer se spopadajo z izbruhi koronavirusa in upočasnjeno gospodarsko rastjo. Proti koncu meseca je uradni Peking naredil pomemben korak k razrešitvi vprašanja glede kitajskih podjetij na ameriški borzi, kar je nekoliko omililo padce. Trenutno kaže, da bo kitajska vlada dovolila objave podatkov s katerimi bi podjetja, ki kotirajo na borzah v ZDA, zadovoljila ameriške računovodske standarde. Pri tem naj bi bila izvzeta podjetja v državni lasti in nekatera tehnološka podjetja, ki razpolagajo z občutljivimi podatki.

Odlično se je pobrala domača borza, saj je indeks SBITOP v marcu pridobil kar 7,53 %. Vlagatelji so izkoristili razprodajo delnic Krke, ki je od lokalnega dna v začetku marca do konca meseca marca pridobila skoraj 20 %.  Napovedi zajetnih dividend v letošnjem letu so spodbudile rast cen delnic Petrola, Zavarovalnice Triglav in Cinkarne Celje.

 

 

Po tem, ko je ob začetku vojne v Ukrajini konec februarja in v začetku marca zahtevana donosnost obveznic začasno padla, smo bili v drugi in tretji dekadi preteklega meseca zopet priča strmi rasti zahtevanih donosov državnih obveznic v razvitih gospodarstvih. K padcu cen na obvezniškem trgu (cena obveznice in zahtevana donosnost se gibata obratno sorazmerno) v veliki meri botruje inflacija, ki vztrajno presega vse napovedi, in centralne banke sili v zaostrovanje monetarne politike. Prvo četrtletje letošnjega leta je bilo za trg obveznic v ZDA celo najslabše po letu 1980. Zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice, ki je bila od leta 2019 vse do letošnjega januarja v negativnem območju, je konec marca znašala okrog 0,5 %.