Kot posledica zmanjšanja dobave plina iz Rusije, je v začetku junija cena zemeljskega plina na evropskih borzah poskočila iz ravni 80 eur za megavatno uro (MWh) do konca julija na 150 eur in še mesec dni pozneje celo do 300 eur za MWh. Trenutno je cena plina za dobavo čez eno leto še vedno okoli 180 eur, kar je tudi nekje povprečje tretjega kvartala. Geoplin oziroma Petrol seveda ne razkrivata koliko manjkajočega plina so morali kupiti po nekajkrat višjih cenah od pogodbeno prodajnih. Geoplin je imel na zadnji dan leta 2021 nekaj manj kot 160 milijonov eur kapitala, kar ni veliko glede na obseg potencialnih izgub, ki lahko nastanejo ob taki nihajnosti (in trajanja) cen zemeljskega plina. Še posebej v primeru če podjetje res ni imelo zaprtih trgovalnih pozicij kot namigujejo nekateri, kapitala lahko tudi zmanjka. Mediji so tako hitro pograbilo besedo »nacionalizacija«, kar pa seveda ni najbolj točna beseda oziroma opis dogodkov, ki bodo v tem primeru verjetno sledili. Geoplin kot družba v večinski 74 odstotni lasti Petrola, bo verjetno res potreboval svež kapital oziroma »dokapitalizacijo«, ki pa jo večinski lastnik kakor so komunicirali za javnost ni pripravljen zagotoviti. To seveda pomeni, da bo finančno breme odpadlo na manjšinskega – 25 odstotnega lastnika, državo, katera si pač ne sme privoščiti propad največjega dobavitelja zemeljskega plina v državi in s tem prekiniti oskrbo s plinom prebivalstva in gospodarstva. Podobno kot se je pred dobrimi 10 leti zgodilo z domačimi bankami. Tako bo država preko dokapitalizacije skoraj zagotovo postala večinska lastnica Geoplina, če pa bo tudi 100 odstotna oziroma edina lastnica pa bo odvisno od tega koliko kapitala je v Geoplinu na dan preseka ostalo. Torej če bo izguba večja od 160 milijonov evrov, šele potem lahko na nek način govorimo o nacionalizaciji.

Vsekakor pa Petrolu kot delniški družbi ki kotira na borzi ne paše, da bi konec leta imel Geoplin v konsolidirani bilanci Skupine. Petrolu bi se močno poslabšala bilančna slika in kazalci vezani na neto dolg in EBITDA. To bi lahko povzročilo kar nekaj nerazumevanja pri njihovih posojilodajalcih s katerimi imajo določene zaveze glede financiranja. Petrolov neto dolg namreč že zdaj znaša okoli 500 milijonov evrov, letošnja izguba Geoplina pa bi na vseh ravneh profitabilnosti močno podrla bilančne kazalnike. Kljub temu bo Petrol v izkazu uspeha za 2022 moral odpisati kapital, ki ga ima v Geoplinu, kar bo skupaj s slabšim poslovanjem v segmentu prodaje naftnih derivatov zaradi regulacije maloprodajnih cen goriva in elektrike močno poslabšal rezultat. Pričakujemo lahko celo nemajhno izgubo, medtem ko smo še lansko leto videli rekordne številke. Skoraj zagotovo tako delničarji v letu 2023 ne morejo pričakovati dividende, vsaj ne take kot so jo bili navajeni v minulih letih. Posledično je cena delnice v minulih mesecih upadla iz 550 evrov na trenutnih 370 evrov.

Borze spet po načelu »slabo je dobro in dobro je slabo«
V zadnjih mesecih smo se že dodobra navadili, da se vlagatelji v trenutnem gospodarskem okolju, pogosto razveselijo slabših ekonomskih podatkov, ki krepijo upanje na konec zaostrovanja denarne politike centralnih bank. Prav ta dinamika je zaznamovala dogajanje na borzah skozi pretekli teden.

Pretekli ponedeljek in torek smo bili priča silovitem odboju tečajev, ki je temeljil predvsem na domnevi, da podatki kazalnika ISM o padcu proizvodne dejavnosti v septembru kažejo na to, da se ameriško gospodarstvo ohlaja, centralne banke naj bi zato kmalu vsaj nekoliko omehčale svoj pristop. Konec tedna teze niso potrdili podatki s trga dela, ki ostaja presenetljivo robusten. Po tem, ko je brezposelnost avgusta malenkost narasla, je septembra spet padla na najnižjo raven v zadnjih letih. Konkurenca za razpoložljive delavce ostaja zelo ostra, saj je na vsakega aktivnega iskalca zaposlitve 1,7 prostih delovnih mest. To delojemalcem daje pogajalsko moč pri višanju plač, kar za sabo potegne višjo inflacijo ter nazadnje višje obrestne mere. Olje na ogenj so dolile znova občutno višje cene nafte, ki so še en izmed ključnih dejavnikov, ki povzročajo povišano inflacijo. Omejitev črpanja v višini 2 milijona sodčkov, ki jo je sprejel OPEC+, je rezultirala v skoraj 15 % skoku cen nafte. Obenem je indeks S&P 500 do zaprtja borze v petek zvečer izničil velik del rasti iz začetka tedna.

Mnenja znotraj ECB na septembrskem zasedanju so bila enotna
Evropska centralna banka je objavila zapisnik septembrskega zasedanja. Še eno zvišanje ključne obrestne mere za 0,75 % je bilo sprejeto bolj ali manj soglasno, torej se ob 10 % inflaciji v evrskem območju tudi golobji predstavniki ECB (tisti, ki običajno zagovarjajo ohlapno denarno politiko) v veliki meri pridružujejo taboru monetarnih jastrebov (tisti, ki zagovarjajo bolj restriktivno denarno politiko). Med centralnimi bankirji se torej stopnjuje skrb, da bo brzdanje inflacije v EU kljub recesiji zelo trd oreh.

Kitajska komunistična partija pred najpomembnejšim dogodkom v obdobju mandata
Na Kitajskem je vse v znamenju prihajajočega partijskega kongresa, kjer naj bi predsednik Xi Jinping dobil svoj tretji petletni mandat in še utrdil položaj najmočnejšega kitajskega voditelja po Mao Cetungu. Na kongresu, ki vsakih pet let poteka v Pekingu se bo to nedeljo zbralo 2300 delegatov stranke, ki bodo določili nov 200 članski centralni odbor. Centralni odbor nato izbere osrednje vodstvo stranke, ki obsega 25 člansko izvršno telo in stalni odbor. Ta je najvišji kitajski vodstveni organ, sestavlja ga le 7 ljudi (vključno z predsednikom Xi-jem). Xi Jinping ob položaju predsednika države zaseda še dva ključna položaja – predsednik centralne vojaške komisije ter generalni sekretar komunistične partije. Na partijskem kongresu bo zelo verjetno obdržal oba naziva, položaj predsednika pa bo uradno potrjen šele na letnem zasedanju kitajske vlade, ki navadno poteka marca. Kitajska doživlja burno obdobje. Gospodarska rast močno zaostaja za napovedmi, vztrajanje pri politiki ničelne tolerance covida in nepremičninska kriza pa sta izzvala vse več kritik na račun oblasti, a zdi se da partija zaenkrat pri zatiranju nasprotnikov še nima pretiranih težav. Xijev naslednji mandat pa bržkone prinaša predvsem ključne geopolitične odločitve, ki bodo definirale razmerja med svetovnimi velesilami v bodoče.

Cene nafte po znižanju proizvodnih kvot kartela OPEC+ strmo navzgor
Novica, da bo organizacija držav izvoznic nafte OPEC z novembrom kvote načrpane nafte znižala za 2 milijona sodčkov dnevno je cene surove nafte WTI znova pognala krepko nad 90 dolarjev, na tedenski ravni je to pomenilo skoraj 15 % podražitev. Špekulacij o tem, kaj je bil razlog za tako odločitev je več. Iz Bele hiše so leteli očitki, da gre za potezo v podporo Rusiji (ta je od leta 2016 član razširjenega kartela OPEC+, ki letno skupaj proizvede za okrog 40% surove nafte na svetu). Kaj lahko bi šlo zgolj za odziv na nižje povpraševanje po nafti zaradi ohlajanja globalne ekonomske aktivnosti. Nekateri poznavalci pa opozarjajo, da države proizvajalke trenutno sploh niso sposobne načrpati dogovorjenih količin nafte, torej je OPEC kvote zgolj nekoliko prilagodil trenutnim maksimalnim proizvodnim zmogljivostim.

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke in hitro se spreminjajoče ekonomske politike ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Obveznice v tem okolju postajajo privlačnejša naložba in Generali MM zopet ponuja pozitiven donos, a razkorak med nominalnimi obrestmi in inflacijo ostaja velik zato obveznice zaenkrat ne nudijo zaščite, zgolj začasno pribežališče. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri in večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje prihaja. Lovljenje dna je nesmiselno početje, a trenutno je vseeno potrebno preudarno povečevanje tveganja skozi globalne delniške naložbe, saj sta negotovost in s tem nihajnost na trgih velika.