Mesečno poročilo KD Krovnega sklada januar 2016
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za januar 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar januar 2016
Januarja so svetovni kapitalski trgi zaznali padec. Pocenile so se delnice na razvitih trgih in trgih v razvoju. Pesimizem je prevladoval tudi na trgu surovin, energenti in kovine so dosegli nova tržna dna, sodček surove nafte pa je bil najcenejši v zadnjih 12 letih. Globalni delniški indeks je mesec zaključil s 5,9-odstotnim padcem. Strah je vlagatelje pregnal v varnejše naložbe, kot so obveznice. Na letnem ekonomskem forumu v Davosu je svetovna politična in poslovna elita izrazila zaskrbljenost glede ohlajanja kitajskega gospodarstva. Cena nafte naj bi dlje časa ostala na nižjih ravneh, v več državah pa pričakujejo tudi mehko monetarno politiko.
Ameriški delniški trgi so vstopili v korekcijo, indeks S&P 500 je po novem letu zdrsel za 4,87 % (izraženo v evrih). Največji padec so beležila podjetja iz surovinskega in finančnega sektorja. K slabim pogledom je prispeval tudi strah pred upočasnitvijo rasti trgov v razvoju, predvsem Kitajske, ki je bila po globalni recesiji gonilna sila svetovne rasti. Močan dolar še dodatno zmanjšuje konkurenčnost ameriškega izvoza in dobičke multinacionalk v tujini. Državne obveznice, kot simbol varne naložbe, so se podražile kljub decembrskemu zvišanju obrestne mere. Donosnost 10-letne državne obveznice se je znižala z 2,3 % konec leta 2015 na 1,93 %. Ohladila so se tudi pričakovanja vlagateljev o dvigih ameriških obrestnih mer.
Evropske borze niso bile izjema kljub obetom o nadaljevanju ohlapne monetarne politike. Inflacija še ni na želeni ravni blizu 2 % in tudi pričakovanja za prihodnja leta so nižja od prejšnjih napovedi. S strani ECB lahko, po besedah Maria Draghija, pričakujemo še dodatne stimulacijske ukrepe, mogoče že na naslednjem srečanju v marcu. Zagotovil je tudi, da ima centralna banka na voljo dovolj instrumentov za boj z nizko inflacijo in za spodbudo gospodarske rasti. Obrestne mere državnih dolžniških papirjev so se znižale, donosnost 10-letnega bunda je pristala pri 0,33 %. Evropske delnice so izgubile 6,29 %. Izvozniki se soočajo s šibkejšim povpraševanjem iz držav v razvoju in nižjo kupno močjo valut teh gospodarstev. Stara celina še vedno ne najde skupnega odgovora na begunsko krizo. Vrednost evra glede na dolar je konec meseca znašala 1,08 dolarja za evro.
Japonska centralna banka se je ponovno odločila povečati likvidnost in uvedla negativno obrestno mero, kar se je izrazilo na valutnem tečaju. Jen je s tem izgubil vrednost proti dolarju in evru.
Delniški indeks največjih trgov v razvoju je padel za 9,82 %. Med državami v razvoju čutijo največji šok gospodarstva, ki so v veliki meri odvisna od izvoza surovin. K padcu je dodatno prispevala pričakovana dodatna ponudba iz Irana, proti kateremu so bile umaknjene sankcije zahodnih držav. špekulacije, da bo prišlo do rusko-savdskega dogovora o zmanjšanju proizvodnje, so zadnje dni meseca vplivale na podražitev nafte do 35,8 dolarja za sodček, toda do dejanskega dogovora je še daleč. Ruska centralna banka je kljub novemu padcu valute in negativni gospodarski rasti zanikala možnost intervencije na valutnem trgu. Kitajski podpredsednik je zanikal morebitno devalvacijo juana kljub nižji napovedani gospodarski rasti in odtoku kapitala iz države. Kitajska je v fazi prestrukturiranja gospodarstva, ki bo v prihodnosti temeljilo bolj na potrošniku kot pa na infrastrukturnih investicijah in izvozu.
Slovenski borzni trg je vstopil v novo leto bolje od večine tujih trgov, toda ne dovolj dobro, da bi vlagateljem prinesel pozitiven donos. Vrednost delniškega indeksa SBI TOP se je znižala za 1,06 %. Skupni indeks držav v regiji je bil slabši, s padcem 6,7 %.
Regija Balkan je tokrat močno odstopala od globalnih trgov, saj je bil padec indeksa le 0,4 odstotka, medtem ko je Slovenski indeks SBI TOP celo nekaj malega pridobil. Razloge za to odstopanje lahko iščemo predvsem v dobrih napovedih za leto 2016, relativni podcenjenosti regijskih delnic in razmeroma visokih dividendnih donosih v primerjavi z vse nižjimi depozitnimi obrestnimi merami.
Mednarodni denarni sklad je potrdil, da bo kitajski juan od oktobra 2016 del košarice glavnih valut, t. i. posebnih pravic črpanja (SDR), kar bo v mednarodnem merilu povečalo pomembnost kitajske valute. Kitajski indeks nabavnih menedžerjev v proizvodnem sektorju (PMI) je novembra padel že tretji zaporedni mesec, kljub temu oblasti še vedno menijo, da je 7-odstotna stopnja rasti BDP dosegljiva. Rusija je zaradi geopolitičnega konflikta s Turčijo uvedla sankcije na uvoz turških kmetijskih izdelkov, ocene ekonomskih posledic še ni mogoče napovedati. Tečaj USD/RUB je novembra izgubil 3,7 % in mesec končal pri 66,42 rublja za dolar. 
Novost letošnjega natečaja je predstavljal AS arhitekturni izziv, v katerem je sestrska družba Adriatic Slovenica najboljšemu načrtu za prenovo ene od njihovih počitniških kapacitet, podarila nagrado v vrednosti 3.000 EUR. Zmagovalno ekipo sestavljajo arhitekti Andrej Zonta, Blaž Jamšek, Matej Peneš in Žana Kopitar.
Ameriški FED na oktobrskem zasedanju po pričakovanjih ni sprejel pomembnejših ukrepov in pustil odprta vrata za dvig obrestnih mer v decembru. Ameriško gospodarstvo je v tretjem četrtletju glede na preteklo četrtletje zraslo za 1,5 %. Domača potrošnja ostaja močna, več pozornosti pa bo treba nameniti rasti v proizvodnem sektorju, ki je še vedno šibka. šibko ostaja tudi povpraševanje po trajnih dobrinah, ki je v septembru upadlo za 1,2 %. Zahtevani donos 10-letnega US Treasury-ja se je v oktobru gibal okoli 2,0 % in mesec končal pri 2,14 %. Ameriški dolar je proti evru v zadnjem mesecu izgubljal vrednost, na kar so vplivali predvsem napovedani ukrepi ECB. Tečaj EUR/USD pa je padel za 1,5 % na vrednost 1,1005 dolarja za evro. 
