Mesečno poročilo KD Krovnega sklada december 2015
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za december 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar december 2015
FED tokrat ni razočarala. Dvignila je obrestno mero in napovedala še več podobnih korakov v letu 2016. Trg se je najprej odzval optimistično, predvsem ameriški delniški trgi so nagradili ameriške vlagatelje, medtem ko so evropski zaradi rasti evra izgubljali. Toda konec leta je znova prevladal pesimizem, saj so vrednotenja na trgih visoka, negotovosti glede rezultatov poslovanja v letu 2016 pa vse več. Bližnjevzhodna kriza se stopnjuje, novice s trgov v razvoju (BRIK) pa so vse bolj črne. Napovedi ameriških podjetij za leto 2016 so spodbudne, vendar pa naštete negotovosti postavljajo doseganje teh napovedi vse bolj pod vprašaj.
Podobno je tudi v Evropi, kjer so novice iz nemškega izvoznega gospodarstva nekoliko manj optimistične, toda evropski potrošnik stopa vse bolj v ospredje, saj se krepi optimizem tudi na obrobju (Italija, španija). Kljub vsemu so evropske delnice v decembru izgubile 5,3 odstotka in tako ustvarile najslabši rezultat med večjimi regijami. Dodatno negotovost so prinesle tudi volitve v španiji, kjer bo težko oblikovati stabilno vlado ravno v trenutku, ko se krepi ekonomsko okrevanje. Tudi ECB in Draghi sta kljub manjši krepitvi stimulativnih ukrepov razočarala vlagatelje, saj ti pričakujejo, da bo zdaj ECB prevzela glavno vlogo kreiranja globalne likvidnosti. Od razvitih trgov se je še najbolje držala Japonska, kjer je bil padec »zgolj« 3,2 odstotka. Japonska centralna banka sicer ni spremenila ukrepov, so pa cene japonskih delnic med nižjimi, kar privablja globalne investitorje.
December ni prinesel preobrata na trge v razvoju. Tečaji so upadli za dobrih 4,7 odstotka, še pomembnejše pa je bilo nadaljevanje slabih novic, ki so prihajale iz največjih razvijajočih se gospodarstev. Močan padec cen surovin in energentov vse bolj stiska Rusijo in Brazilijo, težave se krepijo tudi na Bližnjem vzhodu, kar v ta dva sektorja vnaša dodatno nestabilnost. Rusija je konec meseca objavila, da je znova v recesiji, zato je mogoče ponovno padel tečaj rublja, delnice pa so končale več kot 13 odstotkov nižje. Tudi Brazilija je izgubila več kot 8 odstotkov, razlog pa je predvsem politična nestabilnost, saj predsednici grozi odstavitev, proces pa se bo vlekel še naslednja dva meseca. Nekaj več kot 4-odstotni upad vrednosti kitajskega indeksa je posledica nadaljnjega krčenja industrije, kar vse večja zasebna potrošnja le omili, ne more pa preobrniti toka. Indija je bila svetla izjema meseca le z 0,7-odstotnim negativnim donosom.
Regija Balkan je tokrat močno odstopala od globalnih trgov, saj je bil padec indeksa le 0,4 odstotka, medtem ko je Slovenski indeks SBI TOP celo nekaj malega pridobil. Razloge za to odstopanje lahko iščemo predvsem v dobrih napovedih za leto 2016, relativni podcenjenosti regijskih delnic in razmeroma visokih dividendnih donosih v primerjavi z vse nižjimi depozitnimi obrestnimi merami.
Na valutnem trgu je evro decembra ponovno pridobil. Začetek meseca se je sicer dotaknil dna pri 1,05 dolarja za evro, vendar je pozneje pridobil skoraj 3 odstotke in leto končal pri 1,09 dolarja za evro. še vedno je to eno najslabših let od začetka skupne valute, saj je v letu 2015 izgubil več kot 10 odstotkov v primerjavi z dolarjem.
Na obvezniških trgih so december zaznamovale nizka likvidnost in negativna korekcija, ki je bila verjetno posledica prej opisanega prvega dviga obrestnih mer v ZDA, ter manjša akcija sproščanja od pričakovanj trga s strani ECB. Po drugi strani so imele številne zavarovalnice interes po čim višjih obrestnih merah, saj je januarja začela veljati Solventnost II. Tako se je donosnost nemške referenčne 10-letne obveznice dvignila z 0,47 na 0,64 odstotka konec meseca. Vse bolj so bile pod pritiskom določene obveznice iz panog surovine in materiali ter financ, pri katerih je Portugalska centralna banka podvomila o prihodnosti »senior« bančnih obveznic.
Mednarodni denarni sklad je potrdil, da bo kitajski juan od oktobra 2016 del košarice glavnih valut, t. i. posebnih pravic črpanja (SDR), kar bo v mednarodnem merilu povečalo pomembnost kitajske valute. Kitajski indeks nabavnih menedžerjev v proizvodnem sektorju (PMI) je novembra padel že tretji zaporedni mesec, kljub temu oblasti še vedno menijo, da je 7-odstotna stopnja rasti BDP dosegljiva. Rusija je zaradi geopolitičnega konflikta s Turčijo uvedla sankcije na uvoz turških kmetijskih izdelkov, ocene ekonomskih posledic še ni mogoče napovedati. Tečaj USD/RUB je novembra izgubil 3,7 % in mesec končal pri 66,42 rublja za dolar. 
Novost letošnjega natečaja je predstavljal AS arhitekturni izziv, v katerem je sestrska družba Adriatic Slovenica najboljšemu načrtu za prenovo ene od njihovih počitniških kapacitet, podarila nagrado v vrednosti 3.000 EUR. Zmagovalno ekipo sestavljajo arhitekti Andrej Zonta, Blaž Jamšek, Matej Peneš in Žana Kopitar.
Ameriški FED na oktobrskem zasedanju po pričakovanjih ni sprejel pomembnejših ukrepov in pustil odprta vrata za dvig obrestnih mer v decembru. Ameriško gospodarstvo je v tretjem četrtletju glede na preteklo četrtletje zraslo za 1,5 %. Domača potrošnja ostaja močna, več pozornosti pa bo treba nameniti rasti v proizvodnem sektorju, ki je še vedno šibka. šibko ostaja tudi povpraševanje po trajnih dobrinah, ki je v septembru upadlo za 1,2 %. Zahtevani donos 10-letnega US Treasury-ja se je v oktobru gibal okoli 2,0 % in mesec končal pri 2,14 %. Ameriški dolar je proti evru v zadnjem mesecu izgubljal vrednost, na kar so vplivali predvsem napovedani ukrepi ECB. Tečaj EUR/USD pa je padel za 1,5 % na vrednost 1,1005 dolarja za evro. 
Kitajska je v septembru na medbančnem trgu prvič dovolila izdajo obveznice v juanih v velikosti 1 mrd CNY, ki jo bo vodila tuja banka HSBC. Vsi ukrepi kitajske centralne banke so namenjeni spodbudi investicij in doseganju letne planirane stopnje rasti gospodarstva. IMF v letu 2015 Kitajski napoveduje rast BDP v višini 6,8 %, kar sledi napovedi domače centralne banke pri 7 %. Bonitetna agencija S&P je Braziliji znižala bonitetno oceno v špekulativni razred na BB+ z negativnimi obeti. Rusija v septembru ni spremenila glavne obrestne mere (11,0 %), gospodarske sankcije pa poleg političnega tveganja, nizkih cen surovin in kapitalskih odlivov negativno vplivajo na trenutno aktivnost ekonomskih subjektov v državi. Rusiji so v letu 2015 napovedali padec BDP v višini 3,9–4,4 %.
