Mesečno poročilo KD Krovnega sklada maj 2016
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za maj 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar maj 2016
V ZDA so bila med vlagatelji najbolj priljubljena podjetja tehnološkega sektorja, najbolj pa so se znižala vrednotenja podjetjem iz energetskega sektorja, in to kljub podražitvi surove nafte. Inflacija je bila aprila 1,1 %, kar je še vedno pod želeno mejo FED okoli 2 %. Trg dela kljub slabemu podatku za april, ki je bil s 160 tisoč novimi delovnimi mesti pod pričakovanji, ostaja močan, saj je brezposelnost na nizkih 5 % in tudi vse več ljudi se vrača v delovno silo. To se izraža tudi v rasti plač, kar bi s trenutno dinamiko lahko pripeljalo do povišane inflacije v prihodnosti. Podobne skrbi so izrazili tudi nekateri člani FED, kar so si vlagatelji tolmačili kot morebiten dvig obrestne mere že na junijskem ali julijskem zasedanju. Močan dolar negativno vpliva na izvoznike, kar je opazno tudi v znižani vrednosti izvoza. Gonilna sila gospodarstva je zasebna potrošnja, ki predstavlja dobri dve tretjini ekonomije.
V evroobmočju še vedno prevladujejo rahli deflacijski pritiski. Cene življenjskih potrebščin so se znižale za 0,1 %. V prihodnjih mesecih se pričakuje rahla inflacija, saj so se podražile cene energentov, ki so inflacijo v preteklosti potisnile v negativno območje. Kazalniki zaupanja PMI še vedno kažejo poslabšanje. Brezposelnost ostaja na visokih 10,2 %. Evropski kapitalski trgi so bili neodločni, kar je posledica nejasnosti zaradi junijskih dogodkov, ko bodo zasedanje ECB, FED, Centralne banke Anglije, Japonske centralne banke, volitve v španiji in referendum v Veliki Britaniji. Vlagatelji so se zatekli k varnim naložbam, kot so nemške državne obveznice. Donosnost do dospetja 10-letnega nemškega dolga je mesec zaključila pri 0,14 %. Volatilnost je bila povišana na britanskem trgu, kar je posledica pričakovanj junijskega referenduma. Zadnje raziskave napovedujejo tesen izid.
Med državami BRIK se je najbolje odrezal indijski trg, pozitivno je mesec zaključila tudi Kitajska. V Rusiji in Braziliji, ki sta odvisni od cen energentov in materialov, so se tečaji pocenili, kar je treba pripisati padcu cen industrijskih kovin. Brazilija še vedno ni izšla iz politične krize, predsednica pa je vse bližje odstavitvi.
Slovenska borza se je pocenila za slab odstotek. Pozitivne donose so vlagatelji imeli le pri delnici Gorenja, ki se je podražila za četrtino. Najbolj so se pocenile delnice Telekoma Slovenije, katerega privatizacijska usoda pa je še vedno neznana.
Cena surove nafte Brent je prvič po lanskem novembru presegla vrednost 50 dolarjev za sodček. K rasti je prispevala predvsem zmanjšana ponudba iz Nigerije in Venezuele, kar je posledica političnih nemirov. Tečaj evra v primerjavi z dolarjem se je znižal za slabe 3 % in mesec zaključil pri 1,11 dolarja za evro.
Evropski delniški trgi so pridobili 1,35 %, tečaji so še vedno nižje kot na zadnji trgovalni dan leta 2015. ECB tokrat ni pripravila nobenega presenečenja. V evroobmočju je bila v aprilu deflacija, cene so se pocenile za 0,2 % na letni ravni. Hitrejšo rast cen lahko pričakujemo v primeru podražitve cen energentov. Gospodarska rast območja skupne valute je bila v prvem četrtletju 1,6 % (merjeno na letni ravni). Glavni faktor rasti predstavlja zasebna potrošnja. Brezposelnost je marca dosegla 10,2 %, kar je najnižja raven v zadnjih štirih letih in pol. Donosnost do dospetja 10-letnega nemškega bunda je na koncu aprila znašala 0,27 %, kar je 0,12 odstotne točke več kot konec marca. Indeks nabavnih menedžerjev PMI se je sicer v primerjavi s prejšnjim mesecem izboljšal v storitvenem in tudi v proizvodnem sektorju, kljub temu pa je optimizem manjši kot v drugi polovici lanskega leta.
Evropski delniški trgi so pridobili le 1 %, kar je manj od drugih regij. V marcu je območje skupne valute zabeležilo deflacijo, in sicer 0,1 % na letni ravni. Glavni vzrok nosijo nizke cene energentov. To je ECB spodbudilo k znižanju ključne obrestne mere z -0,3 % na -0,4 % ter k povečanju odkupov obveznic s 60 milijard na 80 milijard evrov mesečno. ECB bo zdaj odkupovala tudi podjetniške obveznice finančnih podjetij (ne bank) z investicijsko bonitetno oceno. Novi ukrepi bodo kompenzirali banke za posojila pri centralni banki, če bodo te povečale posojila podjetjem. Indeks proizvodnih menedžerjev se je v proizvodnem sektorju zvišal in dosegel 51,6, še bolj optimistično pa je stanje v storitvah, kjer se je indeks povzdignil na 54. Potrošniško zaupanje v evroobmočju je v primerjavi s prejšnjim mesecem upadlo. Donosnosti državnih obveznic so na nizkih ravneh, krajše ročnosti imajo večinoma že negativno obrestno mero. Japonska 10-letna državna obveznica je imela cel mesec negativno donosnost in je trenutno najbolj dolgoročen dolžniški papir z negativno obrestno mero.
šport je še vedno temelj številnih dejavnosti naše nekdanje šampionke. Petra je aktivna v več vlogah, vodi svoje podjetje in ima hkrati od lanskega leta še eno pomembno “kariero”: materinstvo. Njen recept za uspeh na vseh področjih? Racionalno upravlja s časom ter premišljeno razporeja energijo v delo in sredstva v vlaganja. 
KD Skladi so v letošnjem letu ponovno prejeli najvišja priznanja, ki jih vsako leto podeljuje Revija Moje finance. Primož Cencelj je tako že drugič postal naj upravljavec. Med najboljših 12 upravljavcev pa so se uvrstili še štirje predstavniki iz KD Skladov: na tretje mesto Luka Flere, na 4. Grega Meden, na 9. mesto Aleš Lokar in na 12. mesto Sašo šmigić. Glavno merilo za najboljšega upravljavca je, da je donosnost sklada, ki ga upravlja, višja od donosnosti njegovega referenčnega indeksa. Ta naziv je leta 2010 že pripadel Davidu Zormanu iz KD Skladov, leta 2014 pa ga je prejel Primož Cencelj.

Trgi v razvoju so se po slabih preteklih mesecih umirili, kar je posledica stabilizacije cen energentov in kovin. Braziliji je bila znižana bonitetna ocena pod investicijsko raven, lokalna valuta je devalvirala, kar je prineslo višjo inflacijo. Na stabilizacijo cen surove nafte je vplival dogovor med dvema največjima proizvajalkama, Rusijo in Savdsko Arabijo, o ohranitvi trenutnih ravni proizvodnje.