Mesečno poročilo KD Krovnega sklada marec 2016
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za marec 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar marec 2016
Pomlad je s toplejšimi temperaturami prinesla optimizem tudi med vlagatelje na kapitalskih trgih. Globalni delniški trgi so se podražili za 2,39 % (donosnost v evrih), nekoliko nižja je bila rast v Evropi, najvišjo rast pa so dosegli na trgih v razvoju. Slovenski in regijski delniški trgi so mesec zaključili pozitivno, in sicer 5,82 % in 4,89 % višje.
Ameriški trg dela še vedno kaže močan tempo dodajanja delovnih mest. V februarju je bilo ustvarjenih več delovnih mest od pričakovanj in stopnja brezposelnosti je na nizkih 4,9 %. Industrijska proizvodnja je sicer upadla, na kar je negativno vplival izvozni sektor, ki čuti vpliv močnega dolarja. FED je zelo presenetila investitorje, ki sicer niso pričakovali dviga ključne obrestne mere v marcu, toda govor Yellenove je znižal pričakovanja tudi za naslednja zasedanja FOMC. V letu 2016 je tako pričakovan le en dvig, namesto štirih v decembru, ko je FED prvič, po letu 2006, dvignila obrestno mero. Glavni razlog za to je nižja gospodarska rast držav v razvoju, kar lahko posredno vpliva na ameriško gospodarstvo. Tako monetarna politika v ZDA ne odstopa več od drugih držav. Zaradi tega so kratkoročne obrestne mere državnih obveznic upadle, donosnost 2-letne ameriške obveznice pa je na koncu meseca znašala 0,72 %. Delniški trgi so pridobili 2,08 % (merjeno v evrih).
Evropski delniški trgi so pridobili le 1 %, kar je manj od drugih regij. V marcu je območje skupne valute zabeležilo deflacijo, in sicer 0,1 % na letni ravni. Glavni vzrok nosijo nizke cene energentov. To je ECB spodbudilo k znižanju ključne obrestne mere z -0,3 % na -0,4 % ter k povečanju odkupov obveznic s 60 milijard na 80 milijard evrov mesečno. ECB bo zdaj odkupovala tudi podjetniške obveznice finančnih podjetij (ne bank) z investicijsko bonitetno oceno. Novi ukrepi bodo kompenzirali banke za posojila pri centralni banki, če bodo te povečale posojila podjetjem. Indeks proizvodnih menedžerjev se je v proizvodnem sektorju zvišal in dosegel 51,6, še bolj optimistično pa je stanje v storitvah, kjer se je indeks povzdignil na 54. Potrošniško zaupanje v evroobmočju je v primerjavi s prejšnjim mesecem upadlo. Donosnosti državnih obveznic so na nizkih ravneh, krajše ročnosti imajo večinoma že negativno obrestno mero. Japonska 10-letna državna obveznica je imela cel mesec negativno donosnost in je trenutno najbolj dolgoročen dolžniški papir z negativno obrestno mero.
Najvišjo rast tečajev so imeli trgi držav v razvoju, kar je posledica povišanja cen surovin in apreciacije valut teh držav. Med državami BRIK so se delnice posledično podražile v Braziliji in Rusiji, katerih gospodarstvi sta najbolj odvisni od cen surovin. Podobno kot v Evropi se je indeks proizvodnih menedžerjev PMI povišal tudi na Kitajskem. K rasti delnic so prispevale tudi rasti cen nepremičnin v največjih mestih in pričakovan stimulacijski načrt kitajske vlade.
Slovenski delniški indeks SBITOP se je povišal za 5,82 %, kar je občutno nad evropskim povprečjem, in mesec zaključil pri 725,3 točke. Finančni rezultati domačih podjetij so bili solidni. Na Hrvaškem je nekoliko razočarala gospodarska rast v zadnjem četrtletju, ki je bila z 1,9 % pod pričakovanji.
šport je še vedno temelj številnih dejavnosti naše nekdanje šampionke. Petra je aktivna v več vlogah, vodi svoje podjetje in ima hkrati od lanskega leta še eno pomembno “kariero”: materinstvo. Njen recept za uspeh na vseh področjih? Racionalno upravlja s časom ter premišljeno razporeja energijo v delo in sredstva v vlaganja. 
KD Skladi so v letošnjem letu ponovno prejeli najvišja priznanja, ki jih vsako leto podeljuje Revija Moje finance. Primož Cencelj je tako že drugič postal naj upravljavec. Med najboljših 12 upravljavcev pa so se uvrstili še štirje predstavniki iz KD Skladov: na tretje mesto Luka Flere, na 4. Grega Meden, na 9. mesto Aleš Lokar in na 12. mesto Sašo šmigić. Glavno merilo za najboljšega upravljavca je, da je donosnost sklada, ki ga upravlja, višja od donosnosti njegovega referenčnega indeksa. Ta naziv je leta 2010 že pripadel Davidu Zormanu iz KD Skladov, leta 2014 pa ga je prejel Primož Cencelj.

Trgi v razvoju so se po slabih preteklih mesecih umirili, kar je posledica stabilizacije cen energentov in kovin. Braziliji je bila znižana bonitetna ocena pod investicijsko raven, lokalna valuta je devalvirala, kar je prineslo višjo inflacijo. Na stabilizacijo cen surove nafte je vplival dogovor med dvema največjima proizvajalkama, Rusijo in Savdsko Arabijo, o ohranitvi trenutnih ravni proizvodnje.
Delniški indeks največjih trgov v razvoju je padel za 9,82 %. Med državami v razvoju čutijo največji šok gospodarstva, ki so v veliki meri odvisna od izvoza surovin. K padcu je dodatno prispevala pričakovana dodatna ponudba iz Irana, proti kateremu so bile umaknjene sankcije zahodnih držav. špekulacije, da bo prišlo do rusko-savdskega dogovora o zmanjšanju proizvodnje, so zadnje dni meseca vplivale na podražitev nafte do 35,8 dolarja za sodček, toda do dejanskega dogovora je še daleč. Ruska centralna banka je kljub novemu padcu valute in negativni gospodarski rasti zanikala možnost intervencije na valutnem trgu. Kitajski podpredsednik je zanikal morebitno devalvacijo juana kljub nižji napovedani gospodarski rasti in odtoku kapitala iz države. Kitajska je v fazi prestrukturiranja gospodarstva, ki bo v prihodnosti temeljilo bolj na potrošniku kot pa na infrastrukturnih investicijah in izvozu.