Mesečno poročilo KD Krovnega sklada februar 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za februar 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar februar 2016 Globalni delniški trgi so mesec zaključili brez večjih sprememb. Kljub temu je bila na trgu prisotna volatilnost. Največja nihanja smo videli […]

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za februar 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar februar 2016

Globalni delniški trgi so mesec zaključili brez večjih sprememb. Kljub temu je bila na trgu prisotna volatilnost. Največja nihanja smo videli v finančnem in surovinskem sektorju, ki sta po rekordno nizkih cenah, predvsem energentov, končno dobila spet nekaj optimizma. Razviti trgi in trgi v razvoju tokrat niso divergirali, nekoliko manjši padec so občutile ameriške delnice. S stabilizacijo cen surovin se je izboljšalo stanje na trgih v razvoju. Napoved globalne gospodarske rasti se je znižala s 3,3 % na 3 %.

V ZDA je na začetku meseca razočaral podatek s trga dela, kar je v prvi polovici meseca vplivalo na padec tečajev. Znižale so se tudi napovedi pričakovanih obrestnih mer. Od pričakovanih štirih zvišanj obrestne mere s strani FED se zdaj v letu 2016 pričakuje le ena ali tudi vrnitev k mehkejši monetarni politiki.  šibka gospodarska slika držav v razvoju in monetarno rahljanje teh držav se lahko prelijeta tudi na ameriško gospodarstvo z zmanjšanim povpraševanjem po izvoznih dobrinah in nižjimi dobički ameriških podjetij v tujini. Rast osebnega dohodka se pozitivno preliva na domačo potrošnjo, a je ta kljub temu še vedno nezadostna, da bi spodbudila nepremičninski sektor.

Evropske banke so objavile slabše rezultate za zadnje četrtletje 2015, kar je povzročilo znižanje cen delnic finančnih podjetij. Nizki dobički so posledica nizkih obrestnih mer, ki bankam ne omogočajo zadostnih marž. Pod vprašaj je prišel hibridni kapital bank, s pomočjo katerega so banke dosegle kapitalsko ustreznost. V naslednjem mesecu tako pričakujemo nadaljnje stimulacijske ukrepe ECB, katerih cilj bo izboljšati dobičkonosnost evropskih bank. švedska centralna banka je že ta mesec znižala obrestno mero, ki jo plačuje bankam za depozite, do –0,5 %. Februarska inflacija v evroobmočju je bila –0,2 %, kar je pod pričakovanji in nižje od januarske spremembe cen, ki je bila 0,3 %. Evropske države še vedno nimajo enotne politike glede reševanja begunske krize. Med razvitimi državami so deflacijski pritiski še vedno prisotni na Japonskem. Potrošnja prebivalstva se že več mesecev zmanjšuje in kljub znižanju obrestne mere v januarju pričakujemo nadaljnje ukrepe centralne banke.

Trgi v razvoju so se po slabih preteklih mesecih umirili, kar je posledica stabilizacije cen energentov in kovin. Braziliji je bila znižana bonitetna ocena pod investicijsko raven, lokalna valuta je devalvirala, kar je prineslo višjo inflacijo. Na stabilizacijo cen surove nafte je vplival dogovor med dvema največjima proizvajalkama, Rusijo in Savdsko Arabijo, o ohranitvi trenutnih ravni proizvodnje.

Slovenske in regionalne delnice so se odrezale nekoliko bolje od globalnih. SBITOP je padel za 0,35 %, medtem ko so delnice na Balkanu celo nekoliko pridobile. Odboj je doživel romunski BET, ki se je podražil za skoraj 5 % (merjeno v evrih), kar se je zgodilo po stabilizaciji cen nafte. Rast BDP v Sloveniji je bila nad pričakovanji.