Kako v času inflacije zaščitimo svoje prihranke?

Cene živil in drugih življenjskih dobrin so v zadnjih mesecih vztrajno rasle. Številna gospodinjstva zato vse težje pokrivajo svoje mesečne izdatke in plačujejo visoke potrošniške cene. Stopnja inflacije pa je trenutno še vedno visoka.

 

 

Kaj je inflacija?

Inflacija pomeni splošno naraščajočo raven cen blaga in storitev. Sčasoma denar izgubi vrednost – pride do razvrednotenja denarja in padca kupne moči. Tako lahko kupite vse manj za isto vsoto denarja. Stopnja inflacije se izračuna z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin. Oblikuje se nakupovalni voziček z različnimi izdelki in storitvami, kot so živila, oblačila ali stroški elektrike in najema. Sprememba cene v primerjavi s prejšnjim letom ali mesecem pa se imenuje inflacija.

Kaj je pripomore k nastanku inflacije?

Vzrokov je več, vendar sta pri trenutni inflaciji odločilna dva dejavnika, pomanjkanje ponudbe in povečano povpraševanje. Povečanje povpraševanja po redkih dobrinah ali surovinah povzroči pritisk na cene. Energetska kriza in globalna ozka grla pri dobavi zmanjšujejo dobavo pomembnih surovin, kot sta na primer nafta ali žito. Hkrati se cena dvigne, ker je po tem blagu še posebej veliko povpraševanje. Splošna raven cen se tako zvišuje.

Kako inflacija zmanjšuje vašo kupno moč?

Naraščanje ravni cen ima posledice tako za posameznike kot za podjetja. Oboji manj vlagajo oziroma zmanjšujejo lastne izdatke – razlog za to je padec kupne moči.
Recimo, da imate bankovec za 100 evrov in z njim lahko kupite živila v vrednosti 100 evrov. Pri 10-odstotni inflaciji ima po enem letu kupna moč istega 100-evrskega bankovca le še približno 90 evrov – kar pomeni, da ne morete kupiti enake količine istih živil kot pred enim letom, temveč manj. Posledično to pomeni, da ko je inflacija visoka, vaši prihranki izgubijo vrednost.

Gibanje cen v Evropi

Stopnja inflacije v območju evra je oktobra 2022 znašala 10,6 odstotka. Leto poprej pa 3,4 odstotka. Podražili so se zlasti energenti, in sicer za skoraj 40 odstotkov ter predvsem hrana, ki se je podražila za skoraj 12 odstotkov. Gibanje cen še posebej zanima Evropsko centralno banko (ECB), katere najpomembnejša naloga je zagotavljanje monetarne stabilnosti – stabilne cene in nizka inflacija v območju evra. V najboljšem primeru bi morala biti inflacija srednjeročno dvoodstotna. ECB ima za dosego tega cilja različna orodja, tudi politiko obrestnih mer. Osnovna obrestna mera omogoča ECB nadzor denarne ponudbe v Evropi, dvig osnovne obrestne mere pa lahko uporabi za znižanje inflacije.

Tako se lahko zaščitite pred inflacijo

Ukrepi ECB so pomemben korak pri zniževanju trenutne inflacije. Vedno pa morate pričakovati določeno stopnjo inflacije, ki bo sčasoma razvrednotila vaš denar. Tudi stalna dvoodstotna inflacija vpliva na vašo prihodnjo kupno moč.

Zato imam za vas nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo pomagali pri zaščititi pred inflacijo:

1. Če je le mogoče, začnite voditi knjigo svojih gospodinjskih mesečnih izdatkov in poskušajte zmanjšati potrošnjo izdelkov, katerih cena je najbolj narasla oziroma jih zamenjajte za cenejše izdelke.

2. Ne puščajte svojih prihrankov na računu. Čez čas bo inflacija odžirala vaš denar in s tem vašo prihodnjo kupno moč. Tudi če so obrestne mere za račune čez noč ali vezane depozite že zvišali, so te krepko pod inflacijo. Prihrankov torej ne spravljajte na tekoči račun, temveč jih razumno naložite.

3. Vlagajte dolgoročno. Če svoj denar vložite v visoko donosne naložbe, lahko dolgoročno preprečite inflacijo. Namesto da ga pustite na svojem tekočem računu, ga lahko vložite na primer v delniške ali obvezniške sklade in pustite, da vaš denar dolgoročno dela za vas.

 

In še za konec naš namig: če svoje prihranke začnete vlagati dovolj zgodaj, boste imeli dolgoročno korist od učinka obrestno obrestnega računa in boste imeli v prihodnosti še več svojih prihrankov. To lahko naredite tudi z majhnimi zneski. Če ne veste, katera naložba vam najbolj ustreza, vam bo z veseljem pomagal kateri izmed naših finančnih svetovalcev. Ne glede na to, ali ste bolj pripravljeni tvegati ali raje igrate na varno – za vsako vrsto varčevanja se najde primerna oblika naložbe.

 

 

 

O avtorju: Lidija Selič

Strokovna finančna svetovalka z bogatimi izkušnjami na področju borznega posredovanja in svetovanja. Od leta 2017 je zaposlena v družbi Generali Investments (prej KD Skladi). Dobre odnose z vlagatelji gradi na medsebojnem zaupanju, ki je ključnega pomena za uspešno sodelovanje in izbiro ustrezne strategije, ki bo vlagatelja vodila do zastavljenega cilja.