Odporno svetovno gospodarstvo

Močna rast svetovnih delniških tečajev v začetku leta je presenetila večino vlagateljev in globalnih analitikov. Še decembra so namreč pričakovanja šla v drugo smer. Pričakovalo se je recesijo in ponoven globlji padec delniških trgov. A trgi so imeli nekaj drugega v planu. Nadaljujejo z rastjo in prvi februarski petek so globalni delniški trgi zaključili 7,3 % višje kot so leto začeli. Razlogi za ta optimizem so relativno enostavni in jih lahko strnemo v dejstvo, da je svetovno gospodarstvo precej bolj odporno na izzive kot se je pričakovalo še lani poleti.

 

Glavni vzrok za krepitev optimizma je seveda poceni plin. Oziroma povedano pravilneje, plin je precej cenejši od pričakovanj. Deloma nam gre na roke milejša zima ter tudi ugodni pogoji predvsem za vetrne elektrarne, a tudi poraba energije, vsaj v Evropi se je krepko znižala in s tem potrebujemo manj uvoženih energentov. Cene plina so v Evropi krepko pod nivoji iz začetka 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Cene ostajajo sicer višje od povprečja zadnjih 10 let, a če so trenutne cene za dobavo v prihodnjem mesecu nekaj pod 60, v prihodnjem letu pa nekaj nad 60 eur za megavatno uro, oboje pa je bilo jeseni 2022 blizu 300 evrov/MWH, potem vemo kakšno olajšanje to prinese. Ali bo tako stanje trajalo ali ne, je precej odvisno od nepredvidljivega vremena ter dobav iz politično nestabilnih držav, tako da velja vsaj del dobave zakupiti, a vse skupaj kaže, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Evropa ni zmrznila in propadla. Nasprotno, ekonomsko aktivno je presenetljivo odporna in industrijski indeksi so se iz območja krčenja zopet premaknili v cono rasti. To sicer ne pomeni, da recesije v Evropi ne bo, a po vsej verjetnosti bo zelo plitka in kratkotrajna. Daleč od črnih scenarijev izpred pol leta. Podobno je tudi v ZDA, tudi tam so cene plina v zadnjih 2 mesecih strmoglavile za 70 % in se celo spustile pod 10-letno povprečje. Gospodarstva torej delujejo dalje in tudi cene energentov so bistveno manjša ovira kot se je predstavljalo jeseni 2022. Borze so se kot že omenjeno na to odzvale pozitivno in to je eden glavnih razlogov in virov optimizma v začetku 2023.

Podobno kot gospodarski podatki se tudi sezona objav rezultatov poslovanja za zadnje četrtletje lani ter napovedi za 2023, ki jih ameriška in evropska podjetja objavljajo te dni, zdijo relativno optimistična. Rasti sicer skoraj ni, a vlagatelji so se precej bolj bali velikega krčenja poslovanja in dobičkov. Ker se zadnji držijo celo bolje od poslovanja in marže ostajajo na visokih nivojih, so nekatere delnice povrnile del velikih izgub iz 2022. Tukaj govorimo predvsem o tehnoloških delnicah, ki so zopet v ospredju in zastavonoša rasti. Slabše gre na drugi strani panogam energije, zdravstva in osnovnih potrošnih dobrin. Te defenzivne panoge so v obdobju rasti izgubile svojo defenzivno naravnano privlačnost, obenem pa so tudi nekoliko razočarale vlagatelje s slabšimi rezultati in predvsem napovedmi. V celotni zgodbi ostaja najbolj nepredvidljiv faktor Kitajska, ki je z nenadno odpravo covidnih omejitev konec lanskega leta povsem spremenila pričakovanja in iz zaviralke svetovne gospodarske rasti postala motor vsaj za nekatere dele ekonomije, kot so npr. avtomobili ali luksuzni izdelki, ki pa so pomemben izvozni artikel predvsem Evrope. Tudi kitajski turisti, ki so bili pred korono pomemben vir zaslužka evropskih turističnih destinacij, naj bi se pospešeno vračali in s tem dodatno oživili evropsko gospodarsko aktivnost. Vse to bo verjetno počasneje zaviralo inflacijo, kot bi jo globlja kriza in tako verjetno na inflacijo gledajo tudi FED in ECB. Obe napovedujeta dodatne dvige obrestnih mer, a vseeno tudi inflacija vsaj začasno kaže znake umirjanja. Seveda trgi ne morejo celotno leto nadaljevati s takim tempom rasti, saj se vlagatelji vse bolj sprašujejo, ali ni torta pojedena preden je bila sploh do konca spečena. Vse skupaj je bolj opomnik ali opozorilo, da je potrebno imeti razpršen investicijski ali varčevalni portfelj in da je prepričanost, da je možen le en scenarij lahko zelo neprijetna za posameznikove finance. V luči tega velja tudi še enkrat razmisliti, ali Slovenci res potrebujemo vseh teh 26 milijard prihrankov v bančnih vlogah, ali pa bi lahko manjši del namenili tudi bolj donosnim (in s tem bolj tveganim) delniškim in obvezniškim naložbam. Saj četudi se bo inflacija še naprej umirjala, depozitni donosi še nekaj časa ne bodo pokrili inflacije.

 

 

O avtorju: Aleš Lokar

Aleš Lokar ima dobrih 20 let izkušenj v finančnem sektorju. Kot analitik, upravitelj in borzni posrednik je deloval v borznoposredniških družbah BPH in PM&A. Od leta 2005 dalje je bil zaposlen kot upravitelj premoženja v borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je pomočnik direktorja naložbenega sektorja v družbi Generali Investments (prej KD Skladi). Upravlja naša najstarejša in največja sklada, Generali Galileo in Generali Rastko Evropa, ter Generali Globalni, ki se je preoblikoval iz investicijske družbe. Aleš Lokar je prejel prestižni naziv Naj upravljavec premoženja v Sloveniji leta 2017 in 2024 (po izboru revije in portala Moje finance).