Dimna zavesa

 

Pa naj bo vlada leva, desna ali pa sredinska. Če pa pustimo politikantstvo ob strani, je za javnofinančno stabilnost (in lepšo prihodnost) predvsem pomembno nadaljevanje zniževanja dolga v BDP (kljubovanje sindikatom javnega sektorja) in izvajanje reform v smeri odpiranja prostora višji gospodarski rasti (brez ekonomsko nesmiselnih velikih projektov). A kljub vsemu Sloveniji do naslednje recesije verjetno ne bo hudega. Zato bi bila kakršna koli negativna »politična« napaka, ki bi zadišala po jugu Evrope, strel v koleno.

Še posebej ob vzponu italijanskih populistov, ki so po porodnih krčih oblikovali vlado. Že ob prvih resnih omembah izhoda iz evra je na finančnih trgih nastal preplah, ki je zahtevane donosnosti poslal v nebo. Dvig obresti je bil med najmočnejšimi v zgodovini v razvitih državah. Praktično bi nadaljevanje antievro retorike vodilo v bankrot države čez noč. Strasti so se v zadnjih dneh sicer umirile, a duh v podzavesti še živi. Da gre zares, pa kažejo tudi odzivi preostalih večjih držav članic, ki so kar naenkrat pripravljene ponuditi več denarja in koncesij Italiji.

Dodatno pa olje na ogenj priliva tudi ameriška politika z uveljavitvijo carin na aluminij in jeklo tudi za Evropo. Napoveduje tudi dodatne carine na avtomobile, kar je neposredno usmerjeno v srce nemškega in tudi slovenskega gospodarstva. Manj prodanih evropskih avtomobilov brez cenzure pomeni tudi nižji standard v Sloveniji. Če pa dodamo še vmešavanje ameriških diplomatov v notranjo politiko, dobimo eksplozivni koktajl.

Na podlagi zapisanega hitro pozabimo, da bi po finančni teoriji morale biti državne obveznice netvegane. Njihova donosnost pa rezultat pričakovanj o prihodnji monetarni politiki centralne banke. Ob vsej tej zmešnjavi pa z nestrpnostjo pričakujemo naslednje zasedanje ECB v četrtek, 14. junija. Glede na to, da se je aprilska evropska inflacija z 1,9 odstotka približala cilju banke, bi pričakovali najmanj konec odkupovanj obveznic na trgu in zvišanje depozitne obrestne mere. A mediteranski duši verjetno ravno prej omenjen koktajl ustreza in ukrep zaostrovanja prestavi na naslednji sestanek.

A pustimo se presenetiti.

Polet Gorenja in izjemnih dividendnih donosov

 

V nekaj dneh so po cenah, malenkost nižjih od prevzemnih 12 evrov, kupili malo manj kot 33 odstotkov vseh delnic. Nenavaden manever, ki ga v preteklosti nismo prav pogosto videli, saj je bila v zraku očitno bojazen pred konkurenčno (cenovno višjo) prevzemno ponudbo. Ta poteza je prodajalcem delnic prinesla skupaj okoli 90 milijonov evrov, medtem ko bodo preostali prodajalci denar dobili šele po koncu prevzemne ponudbe na začetku julija.

Poletje na Ljubljanski borzi bo tako nenavadno živahno, saj bodo poleg kupnine za Gorenje vlagatelji na svoj račun dobili še več deset milijonov evrov letošnjih dividend. Zelo visoka likvidnost bo ob predpostavki mirnih globalnih trgov blagodejno vplivala na cene domačih delnic. Še posebno zato, ker so delnice v primerjavi z razvitimi trgi precej podcenjene, napovedana gospodarska rast Slovenije in naših izvoznih trgov pa ostaja razmeroma visoka.

Hiter pregled najboljših dividendnih zgodb tega poletja postavi na vrh lestvice delnice Telekoma Slovenije, ki prinašajo vrtoglavo 16-odstotno dividendo in dodatni pospešek morebitnemu začetku ponovnega prodajnega procesa leta 2019. Na drugem mestu je Cinkarna Celje, ki prinaša enajstodstotno izplačilo, in na tretjem Zavarovalnica Triglav, kjer je dividendni donos nekoliko manjši, 7,4-odstoten, a še vedno odličen v primerjavi z obrestmi za bančne depozite.

Zorni kot

 

Politična kriza v Italiji je tako še dodatno okrepila dolar in dolarske naložbe, merjene v evrih, pripeljala na nove vrhove. Še precej več kot na delniškem parketu se dogaja na obvezniškem. Italijanske obveznice so zgrmele, kot že dolgo ne, zahtevani donosi za dveletno obveznico pa so se ob pisanju članka gibali okoli 2,3 odstotka na leto. Zdi se, da je kriza še vedno omejena samo na Italijo, je pa nadaljnji razplet dogodkov glede na politične razmere, ki trenutno vladajo v Italiji, vseeno nepredvidljiv.

Za nekatere evropske vlagatelje je padec cen obveznic lahko lepa nakupna priložnost, kot je ni bilo že kar nekaj let. Če se zadeve na tej fronti razpletejo pozitivno, so že trenutni donosi za vlagatelje, ki so na kaj takega čakali, zelo lepi. Na evropskem obvezniškem trgu so nakupne priložnosti namreč zelo redke. Zavedati se je treba, da je ECB še vedno na nakupni strani in da bo vsaj še nekaj časa pri tem tudi ostalo. Izhod Italije iz območja evra pa se vseeno zdi še zelo oddaljen. Posledično so seveda padli tudi delniški trgi, najbolj je, razumljivo, padla borza v Milanu. Ta je v negativno območje potegnila celotno evrsko območje.

Zdi se, da je trenutna politična kriza v Italiji precej bliže priložnosti kot pa negativni spirali. Vseeno pa problemi Italije niso majhni, politični parket ostaja vroč in nepredvidljiv. Ampak tega smo pri njih že kar navajeni.

Z Viktorijo v Tokio

Tina Mrak in Veronika Macarol

Primorki Tina Mrak in Veronika Macarol sta danes najboljši slovenski jadralki. V razredu 470 skupaj jadrata že vse od leta 2008. Letošnje leto sta začeli sanjsko z zmago na svetovnem pokalu v Miamiju. Prvi vrh sta dosegli letos maja z osvojenim naslovom evropskih prvakinj z zmago v bolgarskem Burgasu, drugi vrhunec njune letošnje sezone pa prihaja poleti, ko bo v Aarhusu na Danskem svetovno prvenstvo, kjer se bodo delile prve norme za olimpijske igre v Tokiu leta 2020.

Z dekletoma, ki jima KD Skladi kot ponosni sponzor pomagamo na poti k uresničitvi ciljev, smo se pogovarjali ob splavitvi njune nove jadrnice, za katero upata, da ju bo popeljala do novih zmag v letošnji sezoni in na olimpijske igre v Tokio. Zato verjetno ni naključje, da sta jo poimenovali prav Viktorjia.

Je pri jadrnici podobno kot pri Formuli 1, ko se dirkalnik spreminja glede na izkušnje iz prejšnje sezone in postaja vse bolj aerodinamičen? Kako pomembna je vajina nova pridobitev?

Tina: S to novo jadrnico bova lahko konkurenčni z ostalimi posadkami, s katerimi se potegujemo za najvišja mesta. Treba je vedeti, da so razlike med najboljšimi zelo majhne in da vsaka malenkost lahko odloči tekmo. Zato je nova jadrnica, nov material ključnega pomena.

Veronika: Ta jadrnica je skoraj enaka prejšnji, skupaj s proizvajalcem smo prilagodili zgolj nekaj malenkosti. To je že tretja jadrnica, ki smo jo kupili pri nemškem proizvajalcu Ziegelmayer. Z njo sva zelo zadovoljni. Pri jadrnicah gre predvsem zato, da se material s časom obrabi, plastika postane mehkejša in s tem je mehkejša tudi jadrnica, kar pa ni optimalno. Zato je potrebno kupiti novo, s katero sva lahko hitrejši in konkurenčni. Ni čisto tako kot pri dirkalnikih, da bi spreminjali jadrnice iz sezone v sezono. Ko najdemo tisto, kar nam ugaja, pri tem vztrajamo. Za hitrost lahko največ naredimo jadralci sami in seveda pravi veter.

 

Kako dolgo bo jadrnica Viktorja z vama? Je to jadrnica za olimpijski šampionki 2020? Katerih uspehov se nadejata z njo?

Veronika: Če sem popolnoma odkrita še nismo povsem 100-odstotni, ali bo to jadrnica za v Tokio, ali pa bomo pred igrami kupili še eno. Običajno je tako, da najboljše ekipe eno leto pred olimpijskimi igrami kupijo novo jadrnico, ki se jo zgolj preizkusi, nastavi in nato počaka do olimpijskih regat.

Tina: To je jadrnica, s katero si želiva prijadrati na olimpijske igre. Ali bova z njo jadrali tudi v Tokiu, pa se bomo še odločili. Z njo bova kot najpej lovili olimpijsko normo na svetovnem prvenstvu poleti na Danskem.

 

Se je težko posloviti od jadrnice, s katero sta tako odlično začeli letošnjo sezono … ali je navdušenje nad novo tolikšno, da prekosi nostalgijo?

Tina: Tudi te stare jadrnice se še ne bova poslovili. Z njo bova jadrali še kar nekaj časa. Vsaka vrhunska ekipa mora imeti namreč na voljo dve jadrnici, da lahko spelje celoten letni program tekmovanj. Ena jadrnica običajno potuje po svetu v zabojniku, druga pa se uporablja za regate v Evropi. Tako bo stara jadrnica letos potovala na Japonsko in prihodnje leto v Združene Države Amerike v Miami.

Kakšen pa je sicer vajin odnos do stvari v življenju? Se zelo navežeta na kak predmet ali sta bolj praktične narave in predmet, ki ni več v uporabi, hitro zavržeta?

Veronika: Jaz se na pomembne stvari kar navežem. Ne na vse, ampak na nekatere pa se navežem in jih zato tudi hranim.

Tina: Tudi jaz, ja. Ne hranim čisto vsega, se pa na pomembne predmete dokaj navežem.

Veronika: Gotovo pa se naveževa na vsako jadrnico.

 

Material imata, trenirata trdo. Kaj še manjka za uspeh? Sreča, srečni predmet? Ste jadralci vraževerni, imata tudi vidve morda kak predmet, ki vama prinaša srečo?

Veronika: Ne, vsaj jaz s seboj na regate ne nosim nobenega predmeta, ki bi mi prinašal srečo. Bi pa rekla, da imava skupaj s Tino kako rutino, kak običaj, ki ga narediva pred čisto vsako tekmo.

Tina: No, jaz pa sem nekoliko vraževerna. Sicer nimam enega posebnega predmeta, ki bi me spremljal iz tekme v tekmo. Odločam se bolj priložnostno. Če en dan na primer zelo dobro jadrava, nato drugi dan spet oblečem isto majico ali pa izberem enako barvo kapice. Kot je omenila že Veronika, pa imava tudi ritual pred vsako regato. Vedno si dava petko pred štartom.

Veronika: Na tak način se motivirava.

Kaj je poleg trdega dela še najpomembnejša naložba v dobre rezultate in uspešno športno kariero?

Veronika: Najpomembnejša sta delo in vztrajnost. Potem pa še malo več trdega dela (smeh).

Tina: Zelo pomembno je, da sprejemaš odločitve, ki jih kasneje ne obžaluješ. Ko si izbereš pot profesionalnega športnika, moraš vedeti, da to poleg veliko veselja prinese tudi veliko odrekanja. Pomembno je, da po koncu kariere svojo športno pot čim bolje unovčiš. Sicer se ti lahko zgodi, da gre življenje mimo tebe in po koncu kariere nimaš več ničesar.

Veronika: Predvsem pa moraš uživati v tem, kar počneš in imeti ob sebi ljudi, ki te podpirajo in ti pomagajo. Na ta način je vse veliko lažje.

 

Kaj pa pravazaprav pomeni srečo na regati? Je to dober veter? Dobra štartna pozicija?

Veronika: Nama trener Tomaž Čopi, včasih sam odličen slovenski jadralec in olimpijec, vedno pravi, da je sreča na strani dobrih.

Tina: Ampak vedno tudi doda, da ni za računati na to, da smo na strani srečnih. Zato morava zato dobro trenirati in biti odlično pripravljeni, da lahko premagava nasprotnice.

Veronika: Tako ja. V našem timu ne računamo na srečo, ampak verjamemo v trdo delo. Sicer pa sreča na regati na primer pomeni to, da si v danem trenutku na pravi poziciji in da veter obrne v tvoje dobro. A morate vedeti, da pri nas za zmago ne šteje zgolj ena regata, pač pa imamo cel teden regat in zato se veter enkrat obrne v dobro ene, drugič v dobro druge ekipe. Na koncu, v boju za medalje, se vse to skupaj nekako izniči. Zato je veliko bolj pomembno, da si celoten teden konstanten, kot pa to, da v pravem trenutku zapiha pravi veter.

 

Obe sta športnici že od malih nog. Vama je bilo kadarkoli žal, da sta se podali na to pot? V intervjujih običajno na vprašanje o najtežjih trenutkih omenita oblačenje mrzlih in vlažnih jadralnih oblačil pozimi. Vama je kdaj res težko?

Tina: Seveda. Zagotovo pridejo tudi težki trenutki, ko moraš zbrati neko novo motivacijo, ko si na dnu in ti je težko. Ampak meni je jadranje postalo način življenja in brez tega si ne predstavljam več mojega vsakdana.

 

Kot jadralski team morata biti izredno povezani, skoraj »telepatsko« delovati na regatah. Je po vseh teh letih komunikacije med vama na tekmi veliko ali si že bereta misli?

Tina: Komunikacija je zelo pomembna. Res je tudi, da po tolikih letih skupnega sodelovanja in jadranja na isti jadrnici nekako približno že veva, kaj druga misli. Vseeno pa je bolje to skomunicirati, ker se lahko tudi zmotiš in taka napaka lahko zelo negativno vpliva na rezultat.

Veronika: Ena na drugo sva se zelo navadili, ampak kot je rekla Tina, je zelo pomembno, da med regato čim več komunicirava, da pride do čim manj napak.

 

Veronika, ti si pred leti kariero za nekaj mesecev tudi prekinila in se posvetila študiju. Si takrat kaj oklevala z vrnitvijo na jadrnico ali to nikdar ni bilo vprašanje?

Veronika: V tistem času sem čutila, da ne morem uskladiti vseh obveznosti. Želela sem končati študij. Sprva sem poskušala študirati in jadrati, a sem opazila, da so me med jadranjem motile druge skrbi in obratno. To ni bilo prav. Zato sem se odločila, da končam študij in se nato 100-odstotno spet osredotočim na jadranje.

 

Jadrata kdaj tudi za užitek? Vaju zamika, da bi šli tudi na počitnice kam z jadrnico ali pa dopust raje preživljata kako drugače?
Tina: Jaz po Jadranu še nikdar nisem plula s »čarterjem«.
Veronika: O, jaz pa. (smeh) Ko sem bila otrok, smo imeli majhno staro leseno jadrnico in počitnice smo preživljali v Dalmaciji. Moj oče je bil strasten jadralec, ki nikdar ni zagnal motorja. Vedno smo pluli le z jadri. Spomnim se, da sem se kot otrok takšnih počitnic kar malo naveličala. Zdaj med počitnicami ne jadrava, a dopust vseeno preživljava aktivno. Ne znava biti pri miru.
Tina: Jaz rada za dopust zamenjam tudi okolje. Večkrat se z morja podam na kak pohod ali pa na gorsko kolesarjenje. Obe imava radi tudi druge vodne športe. Jaz grem zelo rada na »sup«, Veronika pa »kajta«.

 

Se družita tudi na kopnem? Kakšno je vajino družabno življenje? Na jadrnici si ti, Tina, kot krmarka vodja tima, katera pa ima pobudo na večerni zabavi?
Veronika: Za zabave nama praktično ne ostane nič časa in so omejene zgolj na proslavljanje dobrih rezultatov ali druženje po kakšni prireditvi. Sicer pa preživiva toliko časa skupaj med treningi, da prosti čas večinoma preživljava vsaka po svoje. Seveda pa sva prijateljici in radi greva tudi skupaj v hribe za kak vikend.
Tina: Pa za kakšne večje in pomembnejše dogodke, kot so na primer rojstni dnevi, se tudi dobimo. Sicer pa imava različni družbi in se ne druživa vsakodnevno na kavi. Skupnih obveznosti imava veliko, zato si kdaj radi vzameva tudi odmor ena od druge (smeh).

 

Znanje, vztrajnost, disciplina in pogum: to so lastnosti, ki so potrebne za uspeh. Enako kot jih potrebujejo strokovnjaki v upravljanju vzajemnih skladov, so to kvalitete, ki vodijo na vrh tudi v športu. Tina Mrak in Veronika Macarol sta dobili z letošnjo sezono nov veter v jadra, ki ju vodijo v njunem tekmovalnem razredu 470 proti velikemu cilju, olimpijskim igram v Tokiu leta 2020.
V japonsko prestolnico, v kateri bosta merili na sam vrh, jima kot ponosni generalni pokrovitelj pot omogočajo tudi KD Skladi. Prepričani smo, da jima bo uspelo!

Tino in Veroniko boste lahko spremljali tudi na komunikacijskih kanalih KD Skladov ter na družbenih omrežjih. #SkupajDoCilja #KD Skladi

Nedelovanje spletne poslovalnice KD Skladi.net

Opravičujemo se vam za nevšečnosti in vas prosimo za razumevanje.

KD Skladi, d. o. o.

Italijanski pat

 

Zadnje je vodilo v kopico kompromisov. Med drugim so se odpovedali pobudi po referendumu o članstvu v evru, izvoljenem mandatarju (nominiran je pravnik Guseppe Conte) in drugim, radikalnejšim pobudam. V programu je še vedno ostalo protievropsko vzdušje in želja po znižanju davkov ter povišanju izdatkov. Vladna pogodba še najbolj spominja na Trumpovo politiko v Ameriki.

Razlogov, zakaj trg z nelagodnostjo sprejema politične pretrese, ni težko poiskati. Italija je lahko najboljši primer z manjšo napako. Investitorji namreč vedno presojamo željo in sposobnost po odplačevanju dolga posamezne države. Pri analizi Italije hitro ugotovimo, da ima velike težave z velikostjo dolga (predstavlja 131,8 odstotka BDP). Na drugi strani pa ima že dolgo dokaj varčno tekočo bilanco javnega financiranja s primanjkljajem 2,3 odstotka. Če prištejemo še strošek za obresti, vidimo, da so izdatki manjši od prihodkov. S tem potrdimo tezo, da je strošek za obresti eden najpomembnejših podatkov.

Glavna problem Italije je stagnacija. Ekonomija že dolgo nima neke materialne gospodarske rasti. Zdi se celo, da država stoji na mestu že več kot 20 let. Najdemo lahko tako zunanje (prenos industrije v Azijo) kot notranje (od restriktivne proračunske politike do mafije) razloge. To priliva olje na ogenj populistom. Od Berlusconija do Conteja. Država se je samo s kratkimi izleti obrnila v pravo smer (tehnokratska vlada Montija). Omenjeno ne dviguje kazalca višanju zaupanja po plačilu dolga.

Napaka, o kateri sem pisal zgoraj, je, da v neskladju z Ameriko Italija ne ustvarja sama denarne politike, ampak si jo deli s preostalimi članicami evrskega območja. Prav tako nima povsem zadnje besede pri oblikovanju fiskalne politike, saj Evropska komisija bdi nad realizacijo. Je pa res, da po velikosti in pomembnosti Italija ni Grčija (da bi se togost pravil lahko dosledno upoštevala) in njen glas šteje več. Tako tudi razumem delovanje prihodnje vlade, ki si bo s svojim kljubovanjem evropskim institucijam želela izpogajati večji kos pogače. Bodo pa verjetno italijanski vrednosti papirji nihali bolj kot preostali. A za zdaj govorimo bolj o vlakcu smrti kot čem resnejšem.

Finančna resničnost ni vedno enaka dejanski

 

Morebiten izpad iranskega izvoza so investitorji interpretirali kot zadostno velik izpad v agregatni ponudbi, ki bi lahko povzročil vsaj kratkoročni primanjkljaj surove nafte. Cene terminskih pogodb na surovo nafto so zaradi tega včeraj presegle triinpolletne vrhove, poleg tega pa smo zaznali rekordno število investitorjev, ki špekulirajo, da naj bi cena tekočega zlata že letos dosegla 90 dolarjev za sod.

Finančni trgi in njegovi, recimo temu akterji z (izjemno) kratkoročnim investicijskim horizontom hitro pograbijo vsako tako priložnost in tudi s pomočjo medijske aparature ustvarijo trenutno navidezno resničnost, s katero upravičijo rast izbranega finančnega instrumenta. In tako je zdaj tudi s terminskimi pogodbami na surovo nafto, ki so, poudarjam, finančni instrument, ki odraža prihodnja pričakovanja o gibanju surove nafte. V nasprotju s »finančno resničnostjo«, pa fizični trg s surovo nafto (kjer se dejansko trguje s sodi in tankerji surove nafte), kaže nekoliko drugačno sliko. Tako velikega razkoraka med trenutno in terminsko ceno surove nafte nismo videli že leta, glavni razlog pa leži v šibkem povpraševanju kitajskih in evropskih rafinerij. Trgovci prav tako težko najdejo kupce za surovo nafto, ki prihajajo iz zahodnoafriških, ruskih in kazahstanskih nahajališč. Kot vidimo, je slika v resničnem svetu nekoliko drugačna, kot nam jo slikajo finančni trgi. Trenutno kaže na to, da je ponudbe surove nafte več kot dovolj, vsaj glede na sedanji obseg povpraševanja, in da izpad iranske proizvodnje največjih svetovnih kupcev za zdaj ne skrbi. Glede na to, da je bil fizični trg s surovo nafto zgodovinsko boljši indikator kratkoročnega tržnega ravnovesja na naftnih trgih, je tako velik razkorak med dejanskim in finančnim trgom s surovo nafto lahko razlog, vsaj za razmislek, če ne za kaj bolj konkretnega. Morda bi bilo smotrno prisluhniti ljudem, ki dobavljajo fizično blago končnim odjemalcem in pravijo, da ne vidijo fundamentalnega razloga za ceno nafte nad 70 dolarji za sod, kaj šele nad 90 ali 100.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za april 2018

Mesečno poročilo za april 2018

 

Naložbeni komentar – april 2018

Globalni delniški trgi so se v aprilu podražili. Najvišjo rast so zabeležile evropske delnice, in sicer kar 4 %, medtem ko so trgi v razvoju pridobili le nekaj več kot odstotek. Kupci so prevladali tudi na domači borzi, ki se je podražila za skoraj 3 odstotke.

Naložbe v ZDA so v mesecu pridobile nekaj več kot 2 odstotka, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Največji nakupni pritisk je bil na delnice podjetij iz energetskega sektorja. K povišanju tečajev je vplivala podražitev surove nafte. Zaloge surove nafte v ZDA se znižujejo, trg pa tudi pričakuje napoved novih sankcij proti Iranu, enemu od največjih svetovnih izvoznikov. Prodajni pritiski so bili najbolj očitni v sektorju potrošnih dobrin in industrijskih podjetij. Donosnost do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice se je povzpela nad 3 odstotke, oziroma najvišje v zadnjih štirih letih. Gospodarska rast je bila po zadnjih podatkih 2,9 % na letni ravni. Okrepila se je tudi inflacija, ki je bila po zadnjih podatkih 2,4 %, kar je najvišje v zadnjem letu. To daje tudi podporo centralni banki, ki bo nadaljevala s postopno normalizacijo monetarne politike.

Evropske delnice so pridobile 4 %, merjeno z indeksom MSCI. Kljub rasti je indeks še vedno pod vrhom, doseženim januarja. Zadnji ekonomski podatki kažejo, da se rast evropskih gospodarstev upočasnjuje. V prvem četrtletju je bila rast BDP v evroobmočju 2,5 % na letni ravni, kar je nižje od rasti v zadnjem četrtletju lanskega leta, ko je le-ta znašala 2,8 %. Podatki s trga dela kažejo na najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih devetih letih. Kompozitni indeks PMI, ki meri optimizem med podjetji, je v aprilu ostal nespremenjen. Potrošniško zaupanje ostaja na visokih nivojih. Inflacija ostaja na nizkih nivojih. Le-ta je po zadnjih podatkih znašala 1,3 %, kar je pod ciljno mejo centralne banke. Tokrat ECB ni spreminjala ključnih obrestnih mer ali napovedala načrta svoje monetarne politike po septembru 2018, ko se zaključi program odkupov obveznic. Nadaljnja pojasnila ECB glede normalizacije monetarne politike se pričakujejo na junijskem zasedanju.

Trgi v razvoju so se podražili le za dober odstotek. Med državami BRIK so se najbolj podražile naložbe v indijska podjetja, delnice kitajskih podjetij pa so pridobile skoraj 2 odstotka. Na nižjo donosnost trgov v razvoju, v primerjavi z razvitimi, so vplivali padci tečajev v Rusiji. Indeks MSCI, merjen v evrih, se je znižal za skoraj 6 odstotkov. Na padec je vplivala uvedba sankcij proti Rusalu, ruskemu proizvajalcu aluminija.

Slovenski borzni indeks SBITOP je pridobil skoraj 3 odstotke. Podražila se je večina delnic v indeksu. Na ostalih trgih v regiji večjih rasti ni bilo.

Slovenija med najhitreje rastočimi državami v EU

 

Medtem ko se je makroekonomsko okrevanje v zadnjem mesecu v vseh večjih svetovnih regijah umirilo, v Sloveniji tega ni zaznati. Zadnja raziskava analitikov iz Bloomberga kaže, da so se pričakovanja dvignila na 4,3-odstotno rast v letu 2018, medtem ko Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v svoji pomladanski napovedi za leto 2018, napoveduje 5,1-odstotno gospodarsko rast. Visoko, 3,8-odstotno rast napoveduje tudi za leto 2019, ključni vzrok pa bodo rast izvoza in investicij ter krepitev domače potrošnje.

Slovenijo ti podatki uvrščajo med najhitreje rastoče države Evropske unije. Letos se v povprečju pričakuje 3,8-odstotno globalno gospodarsko rast, 2,2-odstotno rast v državah ekonomske monetarne unije (EMU). Prihodnje leto pa 3,7-odstotno rast globalne ekonomske aktivnosti ter dvoodstotno rast BDP držav EMU.

Ob rastoči domači potrošnji in krepitvi trga dela ter posojilni dejavnosti Umar ugotavlja, da tveganja za slovensko gospodarstvo obstajajo predvsem v tujini. Skrb vzbujajoče so predvsem geopolitične napetosti in grožnje protekcionističnih ukrepov. Uveljavitev ameriških carin na jeklo in aluminij sama po sebi sicer nima večjega vpliva na svetovno trgovino, a če je to uvod v trgovinsko vojno le-ta lahko močno zniža globalno gospodarsko aktivnost v prihodnosti.

Dobro stanje gospodarstva pa je tudi vzrok za zaključek zelo sproščene monetarne politike v centralnih bankah, kar je lahko uvod v stabilizacijo gospodarstev ali pa vzrok za prehitro ohlajanje. V ZDA je donosnost desetletne ameriške državne obveznice aprila dosegla pomembno psihološko mejo tri odstotke. Pričakujemo, da bo Fed letos še dvakrat zvišal referenčno obrestno mero in tako poskušal preprečiti pregrevanje ameriškega gospodarstva.

Evropska centralna banka v nasprotju s tem ni zvišala referenčne obrestne mere, saj ocenjujejo, da merila osnovne inflacije v evroobmočju še ne kažejo prepričljivih znakov pozitivnega trenda, čeprav je okrevanje gospodarske aktivnosti ostalo močno in široko zastavljeno v evroobmočju, krepi pa se tudi posojilna dejavnost in pretok denarja.

 

Cikcak

 

Vidimo, da so globalni delniški trgi tam, kjer so bili na začetku leta, znotraj tega obdobja pa smo bili deležni rasti in padcev v višini plus 5 in minus 5 odstotkov. Zdi se, da lahko omenjeno vzdušje na delniških trgih traja še nekaj časa. Prvi test, ali lahko delniški trgi krenejo višje, pa so trenutne objave poslovnih rezultatov v ZDA. Doslej je svoje rezultate za prvi kvartal objavilo šele okoli 5 odstotkov podjetij, ki so zajeta v indeksu S&P 500. Pravih zaključkov tako še ne moremo potegniti, so pa podjetja, ki so rezultate že objavila, trenutne razmere opisala zelo različno. To potrjuje, da se delniški trgi nahajajo v zelo zreli fazi cikla. To seveda ne pomeni, da pozitivnih donosov ne bo mogoče doseči tudi letos, bo pa treba biti pri izbiri naložb bolj previden in tudi aktiven. Dejstvo je tudi, da bo v naslednjih petih letih izredno težko ponoviti številke, ki so jih bili vlagatelji deležni v zadnjih petih letih. Kljub temu trenutne makroekonomske razmere na globalni ravni ostajajo stabilne. Brezposelnost je nizka, podjetja in potrošniki po ostajajo zmerni optimisti. Politične poteze nepredvidljivega ameriškega predsednika lahko vedno prinesejo kratkoročno povečano nihajnost, na daljši rok pa so pomembnejši drugi podatki. Največ se letos pričakuje od ameriških podjetij. Visoka vrednotenja morajo upravičiti z rezultati in delnice ponovno narediti bolj privlačne. Te v kontekstu višjih obrestnih mer postajajo vedno manj privlačne. Še vedno pa obrestne mere niso tako visoke, da bi se denar znotraj naložbenih razredov začel prelivati. Ta meja je še nekoliko višje. Kljub vsemu se trenutno zdi, da lahko obveznice v ZDA, postanejo še nekoliko bolj privlačne, sploh če pogledamo, kaj se dogaja s ceno nafte. Geopolitične negotovosti so ceno tekočega zlata pripeljale na ravni, ki smo jih zadnjič videli konec leta 2014. Če cena v bližnji prihodnosti krene proti 80 dolarjem pa lahko pričakujemo tudi prelivanje v višjo inflacijo ter obrestne mere. To bi lahko bila ponovna cokla delniškim trgom in nadaljevanje gibanja, ki se vleče od začetka leta. Višja cena nafte pa bi lahko pomenile zagon za cene delnic, ki se pozitivno odzivajo na višje cene kot tudi višjo raven investicij znotraj naftnega sektorja. Vidimo, da trg kot celota letos ni zabeležil omembe vrednih premikov, znotraj indeksa pa najdemo posamezne delnice, ki so globoko v minusu, in nekatere, ki so lepo v plusu.