Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Pandemija globalno očitno še ni dosegla vrha, saj vidimo močno rast okuženih v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, so pa bile pri obvladovanju zelo uspešne Evropske države ter v Aziji bolj razvite države kot so Japonska, Južna Koreja, Tajvan in Kitajska. ZDA so nekje vmes, a v luči nasilnih protestov v ZDA je pandemija mesto na naslovnici prepustila slednjim. Države v Evropi so že odpravile večino omejevalnih ukrepov in gospodarski kazalci so se obrnili navzgor. Zaenkrat kaže, da je bila to najgloblja, a hkrati tudi najkrajša recesija po 2. svetovni vojni. Konec prejšnjega tedna so močno presenetili podatki ameriškega trga dela, ko se je namesto povečanja števila nezaposlenih število le-teh močno zmanjšalo, saj so delodajalci v ZDA dodatno zaposlili več kot 2,5 milijona ljudi. Tudi gospodarski podatki s stare celine se izboljšujejo in optimizem se krepi. Vse več je podjetij, ki delujejo s polno zmogljivostjo, odpirajo se meje za turizem. 15. junija Nemčija odpira meje, kar bo po pričakovanjih okrepilo prihod turistov predvsem v sredno in jugovzhodno Evropo. Španija in Italija sta tu nekoliko v zaostanku, a vseeno so krivulje obrnjene navzgor. Tudi pretekli teden smo videli, da so države sprejele dodatne stimulativne ukrepe za pomoč gospodarstvu, izstopajo ukrepi Nemčije, ki podpirajo nakup čistih, električnih avtomobilov in krepitev investicij v »zeleno« energijo. To bo imelo pozitiven vpliv tudi na Slovenijo, saj ekonomske študije kažejo, da imajo nemški stimulativni ukrepi celo večji efekt v državah srednje Evrope kot v sami Nemčiji. Protesti v ZDA, brexit, napetosti na relaciji ZDA – Kitajska so tiste globalne teme, ki še naprej zaposlujejo tako politike kot vlagatelje, a v preteklem tednu niso pokvarile vzdušja na borzah.

– Optimizem na kapitalskih trgih se je nadaljeval. Videli smo močan tedenski prirast tečajev. Vlagatelji vse bolj iščejo racionalne razloge, ki bi pojasnili ta optimizem, a drugo razen ogromne količine (18 trilijonov) sveže natisnjenega denarja težko pojasni optimizem, ki ga spremljamo. Donosi na obvezniških trgih in v bankah so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Zato denar sili v delnice, ki kljub svojemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Optimizem se je sedaj preusmeril v najbolj prizadete panoge. Močno so zrastla celo podjetja, ki so v prisilnih poravnavah ali celo stečaju, kar kaže na pretirano evforijo na delu delniških trgov. Situacija pri teh delnicah spominja na obdobja iz dotcom mehurčka leta 1999-2000 ali pa pred finančno krizo 2007. Previdnost zato ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki jih lahko definiramo kot zmagovalce krize in kjer so vrednotenja še vedno na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe s komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo mnenje, ki ga sedaj ponavljamo že nekaj tednov. Delnice se spet zdijo precej drage, a ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno moč. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije še vedno šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo obnovljene trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko ter nasilni protesti v ZDA, ki vnašajo nemir na največji in najvarnejši svetovni delniški trg. Uravnotežen pristop k investiranju je zato zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi. Razpršitev portfelja je korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti ki bi investirali večji znesek pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a smo sredi marca videli, kako so se le v mesecu dni iz novih rekordov kar naenkrat znašli v globoki, 30 % luknji. Take premike lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato na tej točki, ko smo blizu novih rekordov, razpršitev predstavlja nujen način ščitenja portfelja.

 

 

Mesečno poročilo za maj 2020

 

Mesečno poročilo za maj 2020

 

Naložbeni komentar – maj 2020  

 

Globalni delniški trgi so v maju nadaljevali z rastjo. Dno, ki se je oblikovalo v marcu, je bilo v maju le še oddaljen spomin, saj se je S&P vrnil na nivo 3000 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa je presegel vrednost iz začetka leta. Tečaji so se od dna v marcu odbili več kot 30% in so zopet v pozitivnem območju za zadnjih 12 mesecev. Tiskanje denarja in pomoč držav gospodarstvu sta prinesla močno okrevanje tudi na borze.

Tudi v maju so se nadaljevale objave pričakovano slabih makroekonomskih podatkov, čeprav so bili tedenski podatki iz ZDA proti koncu maja nekoliko boljši od pričakovanj. Vzpodbudni so podatki s Kitajske, ki je prva odpravila karanteno in kjer gospodarstvo najhitreje okreva ter s tem kaže pot Evropi in ZDA. Rast brezposelnosti se je začela umirjati, kazalci pa se počasi obračajo navzgor, čeprav so v primerjavi z enakim obdobjem lani krepko nižje. Največ vprašanj se pojavlja v storitvenem sektorju (turizem, transport ljudi, letalstvo), kjer so nekatere države močno odvisne predvsem od turizma, zato se meje znotraj Evrope pospešeno odpirajo. Na drugi strani vidimo da epidemija svojega vrha še ni doživela v Rusiji in Latinski Ameriki, temu primerno pa se odzivajo tudi trgi.

Najvišjo rast med velikimi trgi so v maju beležili v ZDA, kjer so delnice predvsem tehnoloških družb nadaljevale svojo prevlado. V drugi polovici meseca so se sicer zbudile tudi nekatere zapostavljene delnice, kot so recimo finance, vlagatelji pa so planili tudi po delnicah najbolj prizadetih družb (turizem, itd.), kjer smo videli zelo visoke rasti, res pa da z zelo nizkih nivojev. Konec maja je oživela tudi Evropa in začela zmanjševati zaostanek za ZDA. Evropski trgi so postali privlačnejši, saj ukrepi ECB in držav zmanjšujejo negativne učinke pandemije, po drugi strani so nasilni protesti zmanjšali privlačnost ZDA in s tem povzročili selitev dela kapitala v evropske delnice. Med razvitimi trgi letos izstopa Japonska, ki je eden izmed najdonosnejših trgov, razloge pa lahko iščemo poleg manjše prizadetosti zaradi epidemije tudi v močnih posegih japonske centralne banke na delniških trgih.

Trgi v razvoju so maja beležili negativno rast. Nekaj je posledica obnovljene napovedi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, predvsem pa dejstva, da vrh pandemije tu še ni dosežen in da sta bili Latinska Amerika in Rusija v maju še posebej močno prizadeti. Za trge v razvoju lahko pričakujemo, da bo okrevanje prišlo z zamikom, so pa zelo občutljivi na krepitev političnih in gospodarskih napetosti med ZDA in Kitajsko.

Najdonosnejši trg je bil v maju regija Balkana, razloge lahko iščemo predvsem v dobrem poslovanju lokalnih podjetij v prvem kvartalu 2020 in dobri epidemiološki sliki.
Obvezniški trgi so bili v maju stabilni, podpora centralnih bank z odkupi obveznic se nadaljuje, videli pa smo lahko poplavo novih izdaj, tako držav kot podjetij, ki izkoriščajo nizke obresti za poceni financiranje proti kriznih ukrepov.

Evro je po mesecih izgubljanja vrednosti maja pridobil v primerjavi z dolarjem, ta trend se je še posebej izrazil v zadnjem majskem tednu, verjetno tudi kot posledica protestov v ZDA, čeprav nizki donosi ameriških obveznic ne privlačijo več toliko kapitala v ameriške obveznice kot še pred nekaj meseci.

 

 

Odgovor na covid-19, ki ga rišejo finančni trgi

 

Da ima koronavirus, in s tem povezana ustavitev gospodarstev, močan vpliv na naše življenje in finančne trge, nam verjetno ni treba spet poudarjati. A vse bolj opazimo, da imajo popotresni sunki gospodarskega zastoja že močne politično-socialne vplive, ki se še bolj kažejo v ZDA, kjer je brez dela v dobrem mesecu dni ostalo več kot 45 milijonov ljudi.

Če pa zavzamemo strateško stališče, vidimo, da je ustavitev pospešila spremembe, ki so bile že dolgo na »nakupovalnem seznamu« želenih. V Ameriki je zmaga Trumpa preprečila demokratom izvedbo njihovih politik in bodo verjetno poskusili narediti vse za zmago na volitvah na začetku novembra. Tako lahko v ZDA pričakujemo razgreto politično kampanjo na eni strani in ukrepanje Ameriške centralne banke, ki bo s poplavo likvidnosti poskušala miriti finančne trge.

Na drugi strani Atlantika pa prebivalstvo v povprečju bistveno manj čuti posledice recesije, saj daje socialno tržni kapitalizem določeno oporo v težkih časih. Tudi Evropska unija je začela kazati neke prave obrise unije. Dolgo je namreč na finančnih trgih veljalo, da je bolj brezzobi tiger, ki se skrije, ko nastopijo težave in jih rešuje s počasnim, polžjim, tempom (še pomnite grško agonijo?). Rešitve so bile pred vrati, in sicer narediti fiskalno ter politično unijo, ki bi se manifestirala v skupni evropski obveznici. A prave politične volje ni bilo.

Vse do korone, pa še pri tem smo najprej videli »stornacijo« ideje v marcu, a sta Merklova in Macron kmalu našla obvod v napovedanem investicijskem skladu v višini 500 milijard eur nepovratnih sredstev ter 250 milijard poceni posojil (Slovenija bi po idejnem predlogu dobila neto 1,2 milijarde oziroma 2,4 odstotka BDP). Sredstva pa bi se zbrala s skupnim zadolževanjem (skupno obveznico) ter novimi davki, ki bi se pobirali na ravni Unije). Jasno namreč je, da ima socialna mreža svojo ceno, ki si jo zelo zadolžene države težko privoščijo (Italija, Grčija, Španija), še težje pa ob plačevanju višjih obrestih.

Seveda pa sprejeti denarni transferji med severom in jugom niso padli na plodna tla v državah plačnicah. Predlog evropske komisije mora potrditi vseh 27 članic. Razpoke pa se kažejo tudi v odnosu do Evropske centralne banke, kjer je nemško ustavno sodišče poslalo jasno sporočilo, ki bi nemški centralni banki lahko preprečilo sodelovanje v odkupovanju obveznic na trgu. Glavno vprašanje ostaja, ali se bo s tem odprla pandorina skrinjica, ker bi se lahko vsako »lokalno« ustavno sodišče mešalo v avtonomnost monetarne politike ECB. To pa bi spet postavilo vprašanje prihodnosti skupne valute.

A trg nekako živi v prepričanju, da bodo odločevalci našli nekakšne »ne-travmatične« rešitve in so pred nami lepša in plodnejša leta. Delniški trgi rastejo, kreditni pribitek bolj tveganih obveznic pada (cene rastejo). Najvarnejše obveznice pa so še vedno zelo zaželene, kar omogoča državam zelo poceni zadolževanje. Vse lepo in prav, če ne bo močnejšega drugega vala pandemije. Tako je smiselno dobro razpršiti svoje premoženje.

 

Mladi naj začnejo z varčevanjem čimprej

 

 

Velikokrat slišimo, da so otroci zrcalo staršev. Kaj pa, ko gre za odnos do denarja ali varčevanja?

Vzgoja zagotovo močno vpliva na otroka tudi na področju financ. Z vzgojo se oblikuje otrokov odnos do denarja. Otroci, ki jim je vse na pladnju ponujeno in se jim uresničijo vse želje, ne znajo ceniti stvari, niti se ne morejo naučiti racionalnega ravnanja z denarjem. Takšnim otrokom je verjetno tudi težje dopovedati, da lahko denarja nekoč zmanjka. Otroci, ki so jim starši že v rani mladosti, na preprost način predstavili vrednost denarja, se naučijo z njim tudi veliko bolj odgovorno ravnati. Starši so jim tako podarili pomembno lekcijo za življenje. Naučili so jih, da si morajo za dosego svojega cilja zastaviti svoj načrt – načrt varčevanja.

V času, ko ni več bančnih obresti in postaja denar zaradi inflacije vse manj vreden, se je nemogoče izogniti vstopu na delniške trge. Mladi bodo morali takšno vrsto naložbe sprejeti, tudi, če tega znanja od svojih staršev niso prejeli in jim je to povsem novo področje. Starši so kot nagrado za varčevanje prejeli obresti, ni bilo negotovosti in tveganja, točno so vedeli, kakšen znesek bodo prejeli po določenem času. Ampak teh časov več ni, zato morajo mladi, če si želijo zgraditi svoje premoženje, stopiti na povsem novo pot. Vstop na kapitalski trg je neizogiben. Če verjamete, da bo svet čez 30 let boljši, je smiselno, da svoje prihranke plemenitite v delniških naložbah. Če bo svetovno gospodarstvo v prihodnosti še naprej raslo, bodo tudi cene delnic še naprej naraščale. V daljšem časovnem obdobju lahko pričakujete približno 8 odstotno povprečno letno donosnost na globalnih delniških trgih.

Prednost mladih vlagateljev je predvsem v časovnem horizontu, ki ga imajo ti na razpolago. Torej, imajo dovolj časa, da preživijo vse turbulence in nihanja, ki so del delniških trgov in za dolgoročnega vlagatelja nimajo tako velikega pomena. Kdor varčuje na svetovnih globalnih trgih na dolgi rok, zagotovo ne bo utrpel izgube. Če pa želite obogateti na kratek rok, pa sprejemate bistveno višjo stopnjo tveganja kot dolgoročni vlagatelji. Nihče namreč ne more z gotovostjo doseči pravega časa za vstop ali izstop na delniške trge, pa če si to še tako močno želimo. Takšen način investiranja ima veliko bolj opraviti s srečo kot z znanjem.

Mladi vlagatelji lahko bolj pogumno pristopijo k varčevanju v vzajemnih skladih, kajti s tem bodo zmanjšali tveganje v primerjavi z izbiro posameznega vrednostnega papirja. Najprimernejše je izbrati globalni sklad, ki sledi svetovnim borznim indeksom, saj bodo tako sredstva maksimalno razpršena. Ko si ustvarite svoj varčevalni načrt, je smiselno, da si uredite trajnik, saj boste le tako dovolj disciplinirani, da boste redno odvajali mesečni znesek, namenjen varčevanju. Takšen način ima to prednost, da dokupujete enote skladov tako po nizkih kot po visokih tečajih. Ko so cene nizke, kupite za isti znesek avtomatsko več enot skladov, ko pa so cene visoke, pa boste sicer pridobili manj novih enot, boste pa pridobili na donosu. Prava točka vstopa tako ni več pomembna, ker se z mesečnim varčevanjem oblikuje povprečna nabavna cena.

S tem ko ste si zastavili varčevalni načrt v vzajemnih skladih, ste naredili velik korak k uresničitvi vaših zastavljenih ciljev oz. sanj. Najboljši trenutek za začetek varčevanja je že v rani mladosti oziroma takoj, ko vstopite na svojo lastno poklicno pot. Saj vem, mladi imate s svojimi prvimi zaslužki čisto druge načrte, kot pa varčevanje. Ampak verjemite, v mladosti ste polni ciljev, ki si jih boste lahko uresničili le tako, da se boste dosledno, vsak mesec, odrekli določenemu znesku v prid izgradnje svojega lastnega premoženja. Ko boste starejši in se boste zazrli v preteklost, ne boste obžalovali, saj ste se dovolj zgodaj odločili za pravo pot. Pa srečno!

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Pandemija se v Evropi in ZDA počasi umika iz naslovnic, nanje pa prihajajo nove teme. V ospredje prihajajo stare, nerazrešene, zadeve ter zadnjih nekaj dni vse bolj nasilni protesti v ZDA. Zaenkrat negativne novice večjega vpliva na optimizem v Evropi in ZDA nimajo, saj pospešeno umikanje ukrepov še naprej vliva optimizem med vlagatelje. V Evropi se zapleta okoli predloga za nov sklad v višini 500 milijard evrov, ki po pomagal podjetjem v s COVID-19 najbolj prizadetih državah. Pričakujemo lahko počasno in zamudno sprejemanje odločitev. Nov sklad cilja očitno predvsem na Italijo in Španijo, čeprav bo pomoč močno vezana na okolju prijaznejše prestrukturiranje gospodarstev, kar postaja osrednji cilj »pokoronske« gospodarske politike. Na drugi strani Atlantika ZDA ponovno krepijo negativno retoriko v povezavi z vsem kitajskim, najbolj se trenutno zapleta okoli kotacij kitajskih podjetij na ameriških borzah, kar med vlagatelje vnaša nov nemir, da bo trgovinska vojna v mesecih pred volitvami dodatno eskalirala. Zadnje dni novice polnijo nasilni in uničevalni protesti dela prebivalstva, ki je ostal »pozabljen« v ekonomskem razcvetu zadnjih 20 let. Vsi ti zapleti vlagatelje opominjajo, da vse nerešene težave iz časov pred pandemijo ostajajo na mizi, zaradi zdravstvene krize so bile le začasno odrinjene na stran, istočasno pa je pandemija odprla nekaj novih problemov, na katere zaenkrat ni odgovora. Kitajska, za katero pravimo, da je z ukrepi dva meseca pred celinsko Evropo in še dodaten mesec pred ZDA in Veliko Britanijo, nadaljuje z okrevanjem, in tudi številke iz gospodarstva izgledajo precej bolje kot pred mesecem dni. Industrija in del storitvenega sektorja pospešeno okreva, na drugi strani opazimo precejšnjo previdnost pri storitvah, kjer je prisotno večje število ljudi (turizem, gostinstvo, letalska industrija itd). A pod črto bi podoben tempo okrevanja v Evropi in ZDA bil zelo pozitiven znak, čeprav bodo južnejše države letos zaradi zmanjšanega obsega storitvenih dejavnosti (predvsem turizma) vseeno zelo prizadete.

– Rezultati podjetij v prvem kvartalu so bili v seštevku relativno solidni in večinoma nad pričakovanji, čeprav je delež preseganja pričakovanj najnižji po finančni krizi 2008-09. Znižana pričakovanja za drugi kvartal in umik napovedi za preostanek leta vlagateljev zaenkrat ne odvračajo od naložb, saj se je pogled obrnil povsem v prihodnost, v leto 2021. Znotraj panog gre odlično zdravstvu, prehrani in ostalim potrošnim dobrinam, oskrbi in IT. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja, kako preživeti in prosi za državno pomoč. Vidimo močno krepitev on-line nakupov in s tem pozitivna presenečenja praktično pri vseh on-line trgovcih. Kitajska internetna podjetja so objavila močno izboljšane rezultate poslovanja, kar pa je v luči zaostrovanja pogojev kotacije kitajskih podjetij v ZDA bil blažev žegen, saj je bil odziv vlagateljev negativen. Zmagovalec krize ostaja panoga zdravstva, saj vsa beležijo rast precej višjo od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična.

– Kapitalski trgi se držijo odlično. Večji del zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej črpajo na trge. Tečaji nekaterih podjetij so ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je krepko v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statističnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 ampak včasih še precej dlje. A čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje realnosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos. Odpiranje gospodarstev krepi optimizem in s tem prelivanje dodatnega denarja na delniške trge. Še posebej očitno je to zadnje dni v Evropi, ki je v odboju zaostajala za ZDA. Tako so tudi delnice bolj prizadetih panog (letalstvo, turizem, avtomobilisti itd.) zadnje dni pritegnile več vlagateljev saj pospešeno okrevajo, očitno je, da upanje umre zadnje in je igra pohlepa zopet v polnem teku.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo obnovljene trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko ter stopnjevanja nasilnih protestov v ZDA, ki vnašajo nemir na največji in najvarnejši svetovni delniški trg. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi. Na mizo se vračajo stare nerazrešene težave (trgovinska vojna, Brexit, Iran, itd.), nastajajo pa še novi »pokoronski« izzivi. Zato je razpršitev portfelja korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti ki bi investirali večji znesek pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje.

 

 

Borza je igra verjetnosti

 

 

Vendar pa večina tistih, ki to počne, nikoli ni ustrezno razumela ključnega sporočila dolgoročnega vlaganja, ki pa je – možnost izgub bo pri naložbah v delnice vedno obstajala, vendar pa je verjetnost tem manjša, čim daljše je obdobje varčevanja. To je logična posledica dejstva, da svetovno gospodarstvo na dolgi rok raste.

Nekateri vlagatelji dolgoročno vlaganje pojmujejo napačno in sicer kot dobo, v kateri izgub pri naložbah v delnice ne more biti. Pravilna interpretacija minimalne priporočene naložbene dobe je naslednja: to je obdobje, v katerem je verjetnost izgub dovolj majhna, da je za morebitnega vlagatelja v delnice smiselno naložiti pomembnejši del premoženja.

Dolgoročno vlaganje je nekaj drugega kot strategija “kupi in drži”. Vlagatelj mora občasno spremeniti sestavo oziroma portfelj svojih naložb. To naj bi storil v naslednjih primerih:

  • Po obdobjih visokih rasti na borzah: izpostavljenost delnicam je treba zmanjšati, saj bo njegovo finančno premoženje čezmerno izpostavljeno delnicam, po obdobjih visokih borznih padcev pa bo svojo izpostavljenost delnicam povečal.
  • Ko se približuje svojemu varčevalnemu cilju: izpostavljenost delnicam kot nadpovprečno tveganim finančnim naložbam je potrebno postopoma zmanjševati, saj se rok, v katerem bi lahko nadomestili posledice morebitnega borznega šoka, skrajšuje.
  • Izrazitejše spremembe enega izmed dejavnikov osebnega finančnega profila. Tako bo vlagatelj, čigar finančno stanje se je sčasoma poslabšalo (na primer zaradi znižanja dohodkov, bolezni, ločitve …), svojo izpostavljenost delnicam zmanjšal. Nasprotno pa bo storil vlagatelj, čigar finančno stanje se je pomembneje izboljšalo (na primer z dedovanjem, zaradi boljše zaposlitve, osamosvojitve prej šoloobveznih otrok).

Kaj je ustrezno minimalno obdobje naložbe v delnicah, mora na koncu vsak vlagatelj presoditi sam. Borza je igra verjetnosti. Zelo veliko posameznikov to igro težko sprejme, četudi je vse, česar se lotevamo in kar nas obdaja, v večini primerov še težje oceniti kot v primeru dogodkov na borzi. Jamstev na borzah ni in jih nikoli ne bo. Delnice lahko prinašajo nadpovprečno pričakovano donosnost. Cena, ki jo mora vlagatelj plačati, da lahko pričakuje to nagrado, pa je prevzemanje nadpovprečnega naložbenega tveganja.

Menim, da je v uravnoteženi kombinaciji delnic z obveznicami pet let ustrezna minimalna doba za naložbo. Tisti, ki v delnice naloži veliko večino finančnega premoženja, pa naj bo na borzi pripravljen vztrajati vsaj deset ali več let. Ne glede na vse pa naj vlagatelj v nobenem primeru ne pozabi na potrebna občasna prilagajanja sestave portfelja.

Vsak vlagatelj pa ima še eno priročno možnost, da se izogne izjemnim borznim scenarijem: premoženje lahko nalaga periodično in se tako izogne možnosti, da na trg vstopi v napačnem trenutku.

 

 

Vlagatelji nimamo jasne slike

 

Delniški trgi so relativno dragi in zgodovinsko gledano blizu rekordnih vrednosti. Tudi drugi naložbeni razredi so v podobnem stanju. Obveznice, največkrat uporabljena alternativa delnicam, so z donosi večinoma v negativnem območju, preostale pa prinašajo komaj merljiv pozitiven donos ali pa so izredno tvegane. Nepremičnine s seboj nosijo vprašanje, kako bo videti posel po koroni. Podjetja se selijo na spletne platforme, kar pomeni, da potrebujejo manj dražjih nepremičnin v mestnih središčih. Tudi nakup stanovanjskih nepremičnin, ki jih je nato odplačevala najemnina (mogoče pa je še nekaj ostalo), v časih z rastočim številom nezaposlenih ni videti več tako zanesljiva pot do solidnih donosov.

Velika večina vlagateljev v delnice je zamudila odboj na delniških trgih. Zdaj smo v fazi spraševanja, ali bomo videlo dvojno dno, mogoče novo dno, ki bo nižje od prejšnjega, ali pa je to začetek nekega novega, pozitivnega (bikovskega) trenda. Čeprav je faza koronavirusa in s tem zaprtja gospodarstev v vseh največjih svetovnih gospodarstvih že dosegla svoj vrh, je dvomov veliko. Prehajamo namreč v fazo pokoronske recesije. Vaše ugibanje o tem, kako globoka bo in koliko časa bo trajala vrnitev na predkrizne ravni, je skoraj tako dobro kot moje. Mnenja so zelo različna, še večja razlika je med samimi regijami. Zlasti zato, ker ne moremo potegniti ostre črte med vplivom koronavirusa in drugimi dejavniki, kot so na primer zaostritev odnosov med ZDA in Kitajsko in grožnje z »odstranitvijo« delnic kitajskih podjetij z ameriških borz. Ali pa pogajanja med EU in VB o izstopu slednje iz EU. Koronavirus nam je pogled s prej omenjenih tem usmeril na neko drugo točko, a nerešena vprašanja niso čudežno izginila z mize. Po dveh ali treh mesecih se vračajo v ospredje in upočasnjujejo in zamegljujejo pozitivne ukrepe za zmanjšanje vpliva koronavirusa na gospodarstvo, obenem pa zamegljujejo sliko o stanju na trgu in vprašanje, kam bo trg šel v prihodnje.

Trenutno se zdi, da je negativnih novic precej več kot pozitivnih, zato so vlagatelji zelo previdni, a zgodovina nas uči, da vlagatelj iz boja s centralno banko le stežka izide kot zmagovalec. Centralne banke so skupaj z državnimi ukrepi poskrbele za finančno injekcijo težko več kot 15 trilijonov evrov (ja, prav ste prebrali, 15.000 milijard). Ves ta denar mora nekam iti. Išče naložbe. To je torej velik del odgovora, zakaj na trgih optimizem. Povejmo drugače: čeprav ima veliko delnic relativno visoka vrednotenja in nizko dividendno donosnost, je ta v luči optimističnih pričakovanj o poslovanju na dolgo obdobje še vedno višja, kot ničeln ali negativen donos na obvezniških trgih oziroma velika negotovost na nepremičninskem trgu. Zato denar sili v naložbe in s tem dodatno niža donosnost. Denar je poceni (oziroma za nekatere zastonj) in to s pridom uporabljajo.

V taki situaciji ni čas za skrajnosti. Dobro je, če nimamo vseh naložb ne v delnicah, ne v obveznicah in ne v denarju. Katera koli skrajnost nas bo v primeru dobrega razpleta nadpovprečno nagradila, a verjetnost takega razpleta je relativno majhna. Če bo situacija nekje vmes, kar je najbolj verjetno, pa bomo v skrajnostih nadpovprečno zaostali za trgom. Zato je pametna razporeditev med posamezne naložbene razrede in zastopanost vseh v našem portfelju trenutno najboljša strategija, kako previhariti te turbulentne čase. Že res, da bo tudi ta kriza, kot vse druge, naplavila nove zmagovalce, a verjetnost, da bomo ravni mi »zadeli« te posamezne naložbe, je majhna, tveganje pa precejšnje. S strategijo razpršitve se bomo izognili tudi drugi plati krize, naložbam, ki jih bo pogoltnila črna tema insolventnosti in bankrotov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Za vas pripravljamo brezplačni finančni webinar z naslovom “Netflix, Apple, Google, Amazon in priložnosti za varčevanje.” V času karantene smo od omenjenih podjetij postali še bolj odvisni – ugotovite, kako je njihova rast poslovanja lahko vaša priložnost za varčevanje.

Lepo vabljeni, da se nam pridružite v TOREK, 2. 6. 2020, ob 11. uri.

Prijavite se na BREZPLAČNI webinar

 

Pregled dogajanja:

– Ukrepi, sprejeti zaradi pandemije, se v Evropi in ZDA se pospešeno umikajo in nadomeščajo z ukrepi za spodbujanje najbolj prizadetih delov gospodarstva. Epidemija svoj vrh sedaj dosega v Rusiji in Latinski Ameriki, a ti trgi nimajo večjega vpliva na optimizem v Evropi in ZDA. V Evropi je predlog za nov sklad v višini 500 milijard evrov, ki bo pomagal podjetjem v s COVID-19 najbolj prizadetih državah naletel na pričakovano nasprotovanje nekaterih bolj »varčnih« evropskih držav. Zopet prihaja v ospredje največji problem Evrope, počasno in zamudno sprejemanje odločitev. Nov sklad cilja očitno predvsem na Italijo in Španijo, čeprav bo pomoč močno vezena na okolju prijaznejše prestrukturiranje gospodarstev, kar postaja osrednji cilj »pokoronske« gospodarske politike. Na drugi strani Atlantika ZDA spet krepijo negativno retoriko v povezavi z vsem kitajskim, najbolj se trenutno zapleta okoli kotacij kitajskih podjetij na ameriških borzah, kar med vlagatelje vnaša nov nemir, da bo trgovinska vojna v mesecih pred volitvami dodatno eskalirala. Evropski problemi s skladom in novi zapleti v trgovinski vojni vlagatelje opominjajo, da vse nerešene težave iz časov pred pandemijo ostajajo na mizi, zaradi zdravstvene krize so bile le začasno odrinjene na stran. Same po sebi se te težave več kot očitno niso rešile. Na Kitajskem, za katero pravimo, da je z ukrepi dva meseca pred celinsko Evropo in še dodaten mesec pred ZDA ter Veliko Britanijo, se okrevanje nadaljuje. Industrija in del storitvenega sektorja pospešeno okreva, na drugi strani opazimo precejšnjo previdnost pri storitvah, kjer je prisotno večje število ljudi (turizem, gostinstvo, letalska industrija itd). A pod črto bi bil podoben tempo okrevanja v Evropi in ZDA zelo pozitiven znak, čeprav bodo južnejše države letos zaradi zmanjšanega obsega storitvenih dejavnosti (predvsem turizma) vseeno zelo prizadete.

– Podjetja so svoje poslovanje v prvem kvartalu večinoma objavila, med njimi tudi večina slovenskih. Rezultati so bili v seštevku relativno solidni in večinoma nad pričakovanji, čeprav je delež preseganja pričakovanj najnižji po finančni krizi 2008-09. Bolj negativen del objave rezultatov so bila znižana pričakovanja za drugi kvartal in umik napovedi za preostanek leta. Znotraj panog gre odlično zdravstvu, prehrani in ostalim potrošnim dobrinam, oskrbi in IT. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja, kako preživeti in prosi za državno pomoč. Vidimo močno krepitev on-line nakupov in s tem pozitivna presenečenja praktično pri vseh on-line trgovcih. V zadnjem tednu so kitajska internetna podjetja objavila močno izboljšane rezultate poslovanja, kar pa je v luči zaostrovanja pogojev kotacije kitajskih podjetij v ZDA bil blažev žegen, saj je bil odziv vlagateljev negativen. Zmagovalec krize ostaja panoga zdravstva, saj vsa podjetja beležijo precej višjo rast od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Večidel zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej črpajo na trge. Zato so tečaji nekaterih podjetij ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je kot prvi večji svetovni indeks zopet v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statisčnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 ampak včasih še precej dlje. A čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje realnosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos. Odpiranje gospodarstev krepi optimizem in s tem prelivanje dodatnega denarja na delniške trge. Še posebej očitno je to zadnje dni v Evropi, ki je v odboju zaostajala za ZDA.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma v denarju. Star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno količino denarja. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo obnovljene trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi. Na mizo se vračajo stare nerazrešene težave (trgovinska vojna, Brexit, Iran, itd.), zato je razpršitev portfelja korak v pravo smer. Naložbe v nafto, delnice letalskih ali družb, ki ponujajo potovanja s križarkami, pa naj ostanejo le kot potencialna začimba portfelju, še najbolje pa jih je prepustiti tistim, ki se tudi dejansko spoznajo na te družbe in imajo dovolj informacij o trenutnem in bodočem poslovanju teh družb.

 

Obvestilo o odprtju poslovalnic

 

 

Odprti smo od ponedeljka do petka, med 9.00 in 13.00 uro (https://www.generali-investments.si/obiscite-nas/).  Za termine izven navedenega delovnega časa se je treba obvezno predhodno dogovoriti.

 

Z namenom preprečitve širjenja epidemije novega koronavirusa v Sloveniji delovni čas naših poslovalnic sproti prilagajamo.

Še vedno pa svetujemo, da naše poslovalnice obiščete samo v nujnih primerih in se za vse opravljanje storitve poslužujete naših digitalnih kanalov.

 

Obisk poslovalnice je mogoč samo v ob striktnem upoštevanju navodil zaposlenih glede osebnega stika in varnostne razdalje. Vstop v poslovalnice je mogoč le posamično, obvezna je nošnja zaščitne maske in ohranjanje medsebojne razdalje 1,5 metra.

Vstop brez zaščitne maske ni dovoljen.

 

Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na brezplačni telefonski številki 080 80 24 ali na nasvet@generali-investments.si.

 

Hvala za razumevanje.

Generali Investments d.o.o.

 

 

Dolgoročna filozofija gospoda trga

 

 

Od leta 1928 je bila povprečna letna donosnost velikih ameriških delniških družb malo boljša od 9,5 odstotka. V istem časovnem obdobju je donosnost t. i. varnih, torej kratkoročnih (trimesečnih) državnih dolžniških vrednostnih papirjev (zakladnih menic), katerih ročnost je manj kot eno leto, znašala približno 3,4 odstotka. Na prvi pogled se razlika med njima morda ne zdi tako pomembna, vendar ko oba primera pogledamo iz drugega zornega kota, postane razlika velika – 100 ameriških dolarjev, vloženih v trimesečne ameriške zakladne menice v letu 1928, bi do konca leta 2016 zraslo na 1.928 dolarjev, a če bi istega leta vložili 100 ameriških dolarjev v košarico delnic takratnih najboljših ameriških družb (sedaj v indeks S&P 500), bi do konca leta 2016 vplačani znesek bil vreden osupljivih 301.239 dolarjev.

Rekli bi, da je vse lepo in prav. Vendar pa je resnica gospoda trga ta, da tako gospodarska, kot tudi politična in v zadnjem obdobju tudi zdravstvena dogajanja po svetu lahko skoraj vsako leto vlagateljem poženejo »kri po žilah«, kar bi lahko brez težav primerjala celo z vožnjo z vlakom smrti. Dogajajo se torej vratolomnimi vzponi in spusti (padci) in nekatera izrazitejša gibanja lahko označimo tudi že kot korekcije delniškega trga. T. i. korekcije na trgih pa za vlagatelje niso nikoli prijetne, saj se marsikomu zdijo kot konec sveta, čeprav so v resnici zelo običajne in jih lahko pričakujemo skoraj vsako leto. Zadnjo takšno vožnjo smo doživeli slaba dva meseca nazaj, zaradi pandemije korona virusa, ko so se svetovni delniški trgi od vrha, doseženega sredi februarja, prvič v zgodovini v samo štirih tednih, do 23. marca, spustili za okoli 35 odstotkov. In če se vrnem k naložbi 100 dolarjev v omenjene delnice najboljših ameriških podjetij, bi vas le-te v zadnjih 88 letih (1928-2016) do omenjene vrednosti popeljale po precej divji vožnji vzponov in padcev, medtem ko bi vam naložba v trimesečne zakladne menice prinesla dolgčas in spanec, vendar z doslednimi (čeprav majhnimi) donosi, leto za letom.

Ljudje postanemo veliko bolj nenaklonjeni tveganju, ko je delniški trg v t. i. medvedjem trendu – to je trend padanja vrednosti oziroma trend, ko se cene delnic in posledično cene točk vzajemnih skladov znižajo za 10 ali celo več deset odstotkov. Prvi nagon pri številnih vlagateljih med izrazitejšimi padci trga je prodaja nekaterih, ali celo vseh naložb. Vendar pa v resnici to morda ni vedno prava poteza. Prodaja vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov v obdobju padanja delniškega trga lahko v določenem obdobju res omeji vaše izgube in blokira vaše dobičke. Na drugi strani pa v večini primerov povzroči tudi zamujene priložnosti. Kot že večkrat omenjeno, čustvene odločitve ne prinašajo racionalnega rezultata. V takšnih turbulentnih časih so najbolj nagrajeni vlagatelji, ki vztrajajo in imajo dolgoročen pogled na naložbo, ter ne taktizirajo, ker enostavno težko premagaš muhastega gospoda trga.

Kaj torej lahko storite, ko se bo zgodil naslednji večji padec delniškega trga?

• Ostanite mirni in nadaljujte z že postavljeno naložbeno strategijo, ki je seveda primerna za vas. Visoki nihaji ali padci cen vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov, ki povzročajo panično in s strahom prežeto prodajo da bi omejili izgube, je napačna poteza. Pogosto takšnim tržnim razprodajam (ang. »sell offs«) sledi obdobje izrazitega povišanja cen delnic in vzajemnih skladov. Dokler se torej pametno (preudarno) odločate o primerni naložbi za vas, vam bo takšna naložba skupaj z vašim potrpljenje v obdobjih povišane nihajnosti in seveda z vašo zmožnostjo prevzemanja nerealizirane vmesne izgube, dolgoročno prinesla največ.
• Bodite realni in ne trudite se nadvladati gospoda trga, saj je v večini primerov to le slepa utvara. Mnogi vlagatelji verjamejo, da lahko nadvladajo (premagajo) trg s strategijo »kupuj poceni in prodajaj drago«, dejstvo pa je, da zelo malo vlagateljev v teh prizadevanjih tudi uspeva.
• Naj je vaša naložba razpršena. Razpršenost ali diverzifikacija je bistvena za ohranjanje in rast portfelja. Številni upravljavci premoženja menijo, da je diverzifikacija edino »brezplačno kosilo«, ki ga lahko dobite pri investiranju.
• osredotočite se na svoje dolgoročne cilje. Krize delniškega trga pridejo in grejo, vaši cilji pa najverjetneje ostanejo enaki. Pravzaprav večina ciljev nima kaj dosti skupnega s trgom. Vaš naložbeni portfelj je tako le eden od načinov za dosego svojih ciljev.
nenazadnje izkoristite priložnosti, ko se le-te pojavijo. Popravki gospoda trga ustvarjajo lepe priložnosti za nakup vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov po znižani ceni. Padec cen je torej posledica strahu in redko odraža resnično dolgoročno vrednost podjetja.

Naj končam današnje javljanje z mislijo znanega finančnika Warrena Buffeta: »Ko dež je zlato, postavi vedro in ne naprstnik.«