Odgovor na covid-19, ki ga rišejo finančni trgi

Ko se leti 1918 (španska gripa) in 1968 (protesti proti rasni diskriminaciji) združita v letošnje leto, dobimo vsebino, ki je dodobra razburkala finančne trge.

 

Da ima koronavirus, in s tem povezana ustavitev gospodarstev, močan vpliv na naše življenje in finančne trge, nam verjetno ni treba spet poudarjati. A vse bolj opazimo, da imajo popotresni sunki gospodarskega zastoja že močne politično-socialne vplive, ki se še bolj kažejo v ZDA, kjer je brez dela v dobrem mesecu dni ostalo več kot 45 milijonov ljudi.

Če pa zavzamemo strateško stališče, vidimo, da je ustavitev pospešila spremembe, ki so bile že dolgo na »nakupovalnem seznamu« želenih. V Ameriki je zmaga Trumpa preprečila demokratom izvedbo njihovih politik in bodo verjetno poskusili narediti vse za zmago na volitvah na začetku novembra. Tako lahko v ZDA pričakujemo razgreto politično kampanjo na eni strani in ukrepanje Ameriške centralne banke, ki bo s poplavo likvidnosti poskušala miriti finančne trge.

Na drugi strani Atlantika pa prebivalstvo v povprečju bistveno manj čuti posledice recesije, saj daje socialno tržni kapitalizem določeno oporo v težkih časih. Tudi Evropska unija je začela kazati neke prave obrise unije. Dolgo je namreč na finančnih trgih veljalo, da je bolj brezzobi tiger, ki se skrije, ko nastopijo težave in jih rešuje s počasnim, polžjim, tempom (še pomnite grško agonijo?). Rešitve so bile pred vrati, in sicer narediti fiskalno ter politično unijo, ki bi se manifestirala v skupni evropski obveznici. A prave politične volje ni bilo.

Vse do korone, pa še pri tem smo najprej videli »stornacijo« ideje v marcu, a sta Merklova in Macron kmalu našla obvod v napovedanem investicijskem skladu v višini 500 milijard eur nepovratnih sredstev ter 250 milijard poceni posojil (Slovenija bi po idejnem predlogu dobila neto 1,2 milijarde oziroma 2,4 odstotka BDP). Sredstva pa bi se zbrala s skupnim zadolževanjem (skupno obveznico) ter novimi davki, ki bi se pobirali na ravni Unije). Jasno namreč je, da ima socialna mreža svojo ceno, ki si jo zelo zadolžene države težko privoščijo (Italija, Grčija, Španija), še težje pa ob plačevanju višjih obrestih.

Seveda pa sprejeti denarni transferji med severom in jugom niso padli na plodna tla v državah plačnicah. Predlog evropske komisije mora potrditi vseh 27 članic. Razpoke pa se kažejo tudi v odnosu do Evropske centralne banke, kjer je nemško ustavno sodišče poslalo jasno sporočilo, ki bi nemški centralni banki lahko preprečilo sodelovanje v odkupovanju obveznic na trgu. Glavno vprašanje ostaja, ali se bo s tem odprla pandorina skrinjica, ker bi se lahko vsako »lokalno« ustavno sodišče mešalo v avtonomnost monetarne politike ECB. To pa bi spet postavilo vprašanje prihodnosti skupne valute.

A trg nekako živi v prepričanju, da bodo odločevalci našli nekakšne »ne-travmatične« rešitve in so pred nami lepša in plodnejša leta. Delniški trgi rastejo, kreditni pribitek bolj tveganih obveznic pada (cene rastejo). Najvarnejše obveznice pa so še vedno zelo zaželene, kar omogoča državam zelo poceni zadolževanje. Vse lepo in prav, če ne bo močnejšega drugega vala pandemije. Tako je smiselno dobro razpršiti svoje premoženje.

 

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi). V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada Generali Bond in Generali Corporate Bonds ter denarni sklad Generali MM. Na izboru revije Moje finance je sklad Generali MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, 2016in 2018 ter upravljavec desetletja (od 2010 do 2019).