Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge in aktualne nasvete za vlagatelje.

 

 

Pregled dogajanja:
– Pandemija globalno očitno še ni dosegla vrha, saj vidimo močno rast okuženih v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, so pa bile pri obvladovanju zelo uspešne Evropske države ter v Aziji bolj razvite države kot so Japonska, Južna Koreja, Tajvan in Kitajska. ZDA so nekje vmes, a v luči nasilnih protestov v ZDA je pandemija mesto na naslovnici prepustila slednjim. Države v Evropi so že odpravile večino omejevalnih ukrepov in gospodarski kazalci so se obrnili navzgor. Zaenkrat kaže, da je bila to najgloblja, a hkrati tudi najkrajša recesija po 2. svetovni vojni. Konec prejšnjega tedna so močno presenetili podatki ameriškega trga dela, ko se je namesto povečanja števila nezaposlenih število le-teh močno zmanjšalo, saj so delodajalci v ZDA dodatno zaposlili več kot 2,5 milijona ljudi. Tudi gospodarski podatki s stare celine se izboljšujejo in optimizem se krepi. Vse več je podjetij, ki delujejo s polno zmogljivostjo, odpirajo se meje za turizem. 15. junija Nemčija odpira meje, kar bo po pričakovanjih okrepilo prihod turistov predvsem v sredno in jugovzhodno Evropo. Španija in Italija sta tu nekoliko v zaostanku, a vseeno so krivulje obrnjene navzgor. Tudi pretekli teden smo videli, da so države sprejele dodatne stimulativne ukrepe za pomoč gospodarstvu, izstopajo ukrepi Nemčije, ki podpirajo nakup čistih, električnih avtomobilov in krepitev investicij v »zeleno« energijo. To bo imelo pozitiven vpliv tudi na Slovenijo, saj ekonomske študije kažejo, da imajo nemški stimulativni ukrepi celo večji efekt v državah srednje Evrope kot v sami Nemčiji. Protesti v ZDA, brexit, napetosti na relaciji ZDA – Kitajska so tiste globalne teme, ki še naprej zaposlujejo tako politike kot vlagatelje, a v preteklem tednu niso pokvarile vzdušja na borzah.

– Optimizem na kapitalskih trgih se je nadaljeval. Videli smo močan tedenski prirast tečajev. Vlagatelji vse bolj iščejo racionalne razloge, ki bi pojasnili ta optimizem, a drugo razen ogromne količine (18 trilijonov) sveže natisnjenega denarja težko pojasni optimizem, ki ga spremljamo. Donosi na obvezniških trgih in v bankah so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Zato denar sili v delnice, ki kljub svojemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Optimizem se je sedaj preusmeril v najbolj prizadete panoge. Močno so zrastla celo podjetja, ki so v prisilnih poravnavah ali celo stečaju, kar kaže na pretirano evforijo na delu delniških trgov. Situacija pri teh delnicah spominja na obdobja iz dotcom mehurčka leta 1999-2000 ali pa pred finančno krizo 2007. Previdnost zato ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki jih lahko definiramo kot zmagovalce krize in kjer so vrednotenja še vedno na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe s komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo mnenje, ki ga sedaj ponavljamo že nekaj tednov. Delnice se spet zdijo precej drage, a ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno moč. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije še vedno šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo obnovljene trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko ter nasilni protesti v ZDA, ki vnašajo nemir na največji in najvarnejši svetovni delniški trg. Uravnotežen pristop k investiranju je zato zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi. Razpršitev portfelja je korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti ki bi investirali večji znesek pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a smo sredi marca videli, kako so se le v mesecu dni iz novih rekordov kar naenkrat znašli v globoki, 30 % luknji. Take premike lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato na tej točki, ko smo blizu novih rekordov, razpršitev predstavlja nujen način ščitenja portfelja.