Naložite si novo verzijo mobilne aplikacije Generali Investments

Vlagateljem zdaj kot novost nudimo enostavne inštrukcije za vplačila prek UPN nalogov s QR kodo in ureditev pristopa za njihove manjkajoče podsklade našega krovnega sklada. Za še boljše spremljanje naložb vlagateljem zdaj v novi verziji aplikacije prikazujemo podatek za dnevno spremembo donosa portfelja in posameznega produkta ter omogočili smo enostavno prebiranje prejetih dokumentov.

Tečajnico smo nadgradili z možnostjo prikaza različnih časovnih obdobij in vključili podatek za dnevno spremembo. Prav tako smo na tečajnici ponudili možnost izbire skrčenega ali razširjenega pogleda, kjer je prikazan še graf sklada.

Nova verzija brezplačne mobilne aplikacije tako zdaj nudi še boljše vsebine, prek potisnih sporočil pa najbolj pomembne informacije prejmete ob pravem trenutku. Aplikacija vsem, tudi nevlagateljem, omogoča spremljanje tečajnice, gibanja podskladov Generali Krovnega sklada in donosnosti varčevalnih načrtov ter prebiranje najnovejših obvestil. Prek aplikacije lahko hitro in enostavne poiščete vam najbližjo poslovalnico. In najpomembnejše, vlagatelji Generali Investments boste s prijavo pridobili ažuriran vpogled v stanje naložb, možnost urejanja dodatnih vplačil in izvajanja prenosov med produkti.

 

Prenesite si aplikacijo in imejte pregled nad naložbami 

 

 

 

 

Trgi in realna ekonomija

 

Zato se zadnje tedne pojavlja vse več komentarjev in analiz, ki kažejo na razkorak med trgi in realno ekonomijo. Če za primerjavo vzamemo dogajanje na kapitalskih trgih v zadnjih sto letih, je ta razkorak še posebej očiten, a ta ocena je lahko zavajajoča in lahko pripelje do napačnih investicijskih odločitev.

Delnice so po zgodovinskih merilih, ki se jih najpogosteje uporablja za primerjavo, (pre)drage že zadnjih nekaj let. Obveznice, vsaj tiste denominirane, v evrih, imajo večinoma negativno donosnost. Ti dejstvi sta mnoge vlagatelje odgnali s kapitalskih trgov in z denarjem ostajajo na bankah. Za ta kup denarja v obliki vpoglednih vlog in depozitov hitro narašča. Drži, da tveganja pri taki vrsti naložbe ni, a po drugi strani so kapitalski trgi, tako obvezniški kot delniški, v zadnjih nekaj letih prinesli lepe donose. Neoptimalna razporeditev prihrankov, ko ima večina Slovencev prihranke le v banki, pomeni precejšnjo oportunitetno izgubo.

A vrnimo se k razkoraku na trgih. Pandemija divja naprej in številke okuženih so vse višje. Po drugi strani število smrtnih žrtev narašča počasneje kot marca in aprila, zato se države odzivajo z manj strogim zapiranjem ekonomij, a veliko gospodarske škode je že storjene. Podjetja te dni objavljajo podatke za poslovanje v drugem četrtletju, kjer večinoma presegajo močno znižane napovedi, a primerjava z enakim lanskim četrtletjem je neizprosna in povsod kaže precejšen upad aktivnosti. Bolj pozitivne so napovedi do konca leta. Tu prednjačijo podjetja iz »zmagovalnih pokoronskih« panog, kot so tehnologija, zdravstvo, preskrba in potrošnja. Predvsem pri tehnoloških delnicah smo beležili močne rasti v zadnjih mesecih in nekatere delnice, kljub temu da podjetja ne ustvarjajo dobičkov, so res visoko vrednotene. To lahko utemeljimo predvsem s poplavo poceni denarja, ki so ga ustvarile centralne banke in države ter pogosto tudi z zelo visokimi pričakovanji vlagateljev, kakšen bo novi »pokoronski« svet. A ker je bodočnost v teh zelo nepredvidljivih in negotovih časih bolj stvar ugibanja kot česarkoli oprijemljivega, je treba tudi portfelj sestaviti temu primerno. Pristopa »vse v tehnologijo« ali pa «vse v depozit« lahko delujeta nekaj časa, a prej ali slej bo ta logika pripeljala do trka z gospodarsko realnostjo. Ne pozabimo, da je pred dobrimi desetimi leti na ameriški borzi kraljeval naftni gigant Exxon, njegova rast pa je temeljila na predpostavki, da bo nafte vsak čas zmanjkalo. Danes je obratno, Amazon in Apple bosta »zavzela« svet, Exxon pa s svojo »umazano« industrijo odhaja v preteklost. Žal imajo gospodarski cikli grdo lastnost. Znamo jih napovedati, ker se precej redno dogajajo, ne znamo pa prav dobro napovedati, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec. Telekomunikacije so bile najbolj vroče borzno blago leta 2000, finance leta 2007, danes pa je IT. A tako telekomunikacije kot tudi bančne delnice danes kotirajo bistveno nižje kot so pred desetletjem ali dvema. Zato je tako pomembna prej omenjena razpršitev. V teh časih, še posebej na več naložbenih razredov. Povejmo enostavneje. Pomembno je imeti prihranke tako v depozitih, kot tudi v obveznicah in delnicah. Ker enostavno ne znamo napovedati, kaj bo prinesla prihodnost.

Vrnimo se na začetek. Razkorak med vrednotenji in stanjem na borzah je velik. Podpira ga velika količina poceni denarja. Zdi se nevarno imeti obveznice in delnice, saj tveganje narašča. A na drugi strani se ob nadaljevanju neomejenega tiskanja denarja zdi, da bo denar vsak čas izgubil vrednost. Hiperinflacije v trgovini ne vidimo zaradi masovne produkcije, ki omogoča, da izdelkov nikoli ne zmanjka. Hiperinflacijo vidimo na borzah. Hitra rast tečajev delnic (in nepremičnin, obveznic, itd.) v zadnjih letih sta drug obraz inflacije, saj ljudje želijo del denarja pretopiti v realno premoženje. Zato je razkorak med finančnim in realnim svetom privid. Razkorak na finančnem trgu kaže le to, česar realni svet ne želi videti. Da hiperprodukcija denarja in ničelne obrestne mere, s čimer želijo in tudi dejansko pomagajo realnemu gospodarstvu, s seboj prinašajo velike posledice v finančnem svetu. Gospodarstvo je neločljivo povezano in osameli otoki obstajajo samo še v knjigah.

 

Pet temeljev vlaganja v vzajemne sklade

 

 

Osnove vlaganja v vzajemne sklade, ki bi jih moral poznati vsak vlagatelj

Preden določimo, koliko in kje bomo varčevali svoje prihranke je pomembno, da določimo svoje finančne cilje. To pomeni, da si odgovorimo na preprosto vprašanje, zakaj varčujemo, kaj je namen varčevanja. Vsak finančni načrt bi moral temeljiti na konceptih in danes vam bom predstavila nekatere, ki jih je smiselno upoštevati. Ko gre za denarne zadeve mora vsakdo imeti idejo o tem, kako naj denar, ki se investira ali varčuje, deluje v smeri prihodnjih ciljev. To pa pomeni, da moramo poznati in razumeti temeljne koncepte finančnega načrtovanja. Predstavila vam bom pet enostavnih, a pomembnih temeljev, ki sestavljajo dobro zasnovan finančni načrt in imejte jih v mislih, ko boste s svojim finančnim svetovalcem oblikovali za vas trdno finančno osnovo.

Prvi temelj je časovni horizont. Splošno pravilo investiranja ali varčevanja pravi, da več kot imate časa za investiranje ali varčevanje, večja je lahko izpostavljenost do tveganja. Daljši časovni horizont pomeni tudi manjšo občutljivost na dnevna, tedenska in mesečna nihanja skladov, kar torej znižuje tveganje portfelja. In kaj pomeni tveganje? Gre za verjetnost, da bo dejanska donosnost sklada odstopala od njegove pričakovane donosnosti in se lahko meri s standardnim odklonom. Večji kot je standardni odklon sklada, bolj je ta tvegan in obratno. Vlagatelj, ki se je šele odločil in začel z vlaganjem za daljše časovno obdobje (10 let in več), lahko prevzame večje naložbeno tveganje kot kompromis za potencialno višje donose, saj ima na voljo daljši časovni okvir za pokrivanje morebitnih vmesnih nerealiziranih izgub. Bolj kot se čas plemenitenja portfelja krajša, manjše tveganje se sprejema. Najmočnejši zaveznik vlagatelju je njegov čas in potrpežljivost. Če je vaš časovni horizont dolg, obstaja le en razumni pristop: kupujte točke sklada vsak mesec avtomatično ali kadarkoli, ko lahko privarčujete denar. Pomembno je, da imate finančni načrt in disciplino, ki vas bo vodila tja, kamor želite priti.

Drugi temelj je načrtovanje tveganja, ki naj bo preudarno in modro. Večje tveganje kot ga sprejemamo, večja je možna donosnost naložbe vendar tudi možnost večjih nerealiziranih vmesnih izgub. Eden od najboljših načinov za potencialno zmanjšanje tveganja portfelja, ob še vedno potencialno privlačnih donosov je, diverzifikacija ali razpršenost naložb oziroma skladov z različnimi stopnjami tveganja. Benjamin Graham, eden najboljših vlagateljev vseh časov, je izraz »biti modri investitor« pojasnil kot biti potrpežljiv, discipliniran in samostojnega mišljenja. Bolj kot je vlagatelj odvisen od svojega portfelja in prihodkov iz njega, bolj pomembno je, da je pozoren na možne nepričakovane dogodke in ob tem sprejema manjše tveganje.

Tretji temelj je diverzifikacija ali razpršenost. Raznolikost vašega premoženja med regijami, sektorji, strategijami in vrstami naložb ali skladov, pomaga ublažiti tveganja s katerimi se soočate. Vsaka vrsta naložbe se drugače odziva na spremembe trga. Torej, če imate v lasti različne naložbe (delnice, obveznice, denar) se vam lahko zmanjšanje v eni od njih izenači z manjšo nihajnostjo ali povečano vrednostjo v drugi. In čeprav razpršenost (diverzifikacija) ne zagotavlja donosa in zaščite pred izgubami, vam lahko bistveno pomaga ublažiti nihajnost (volatilnost), torej nestanovitnost delniških trgov.

Četrti temelj je alokacija sredstev, ki pomeni, da vlagatelj razprši sredstva med naložbe, ki so geografsko razpršene, z različno nihajnostjo, ki je sprejemljiva za vlagatelja, njihova korelacija naj bi bila čim manjša ali celo negativna, z različnimi tveganji (od obveznic, domačih in tujih delnic, naložb iz trgov v razvoju in drugo). Je dolgoročna strategija, namenjena vlagateljem pri doseganju finančnih ciljev brez prevelikega tveganja. Temelji na predpostavki, da se različne naložbe različno odzivajo na gospodarski in finančni razvoj. Je torej uravnotežena sestava mešanice različnih vrst naložb z različnimi stopnjami tveganja v razmerju, ki je priporočljiva za vlagatelja.

Peti temelj je davčno načrtovanje. Krovni sklad omogoča vlagatelju prehajanje med podskladi z odlogom davčne obveznosti in tako davčno ugodnejše prilagajanje naložb v primeru spremenjenih naložbenih ciljev. Varčevanje v skladih je davčno ugodnejše v primerjavi z neposrednimi naložbami v vrednostne papirje na borzi, saj je obdavčitev sklada drugačna od obdavčitve vlagatelja, ki bi neposredno vlagal enako kot sklad.

Najbolj pomembno pa je, da redno, vsaj enkrat letno pregledate svoj portfelj naložb s svojim finančnim svetovalcem, ter tako zagotovite skladnost naložb s svojimi finančnimi cilji.

 

 

Elektronski pristop h Generali Krovnemu skladu tudi za nove vlagatelje – hitro, varno in enostavno

VIDEO IDENTIFIKACIJA

 

Če še niste naš vlagatelj, lahko to kadarkoli postanete v naši spletni poslovalnici z uporabo digitalnega potrdila, ali preko postopka video identifikacije, ne da bi se morali osebno zglasiti na vpisnih mestih družbe za upravljanje. Po zaključeni video identifikaciji se lahko kadarkoli z ustvarjeno e-identiteto prijavite v spletno poslovalnico in elektronsko poslujete ter tako opravljate transakcije kar od doma:

  • sklenitev pristopne izjave,
  • podajanje zahteve za prenos sredstev med podskladi ali
  • izplačilo sredstev iz skladov,
  • sprememba osebnih podatkov.


Vabljeni, da se nam pridružite.

Ob tem novi vlagatelji* pridobijo dodatno vplačilo v višini 30 evrov s strani družbe Generali Investments!

* Novi vlagatelji, fizične osebe, ki v evidenci imetnikov investicijskih kuponov družbe Generali Investments d. o. o., še niso navedeni kot vlagatelji, torej nimajo in niso imeli odprtih pristopnih izjav, oziroma ki so vlagatelji podskladov Generali Krovnega sklada postali izključno s pripojitvijo podskladov Ilirika Krovnega sklada oziroma iz naslova dedovanja, in ki bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020, njihovo prvo vplačilo v katerikoli podsklad pa bo prispelo na transakcijski račun posameznega podsklada od 1. 1. 2020 po 0:01 uri in do 1. 1. 2021 do vključno 0:01 ure zjutraj, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v izbran podsklad v višini 30 EUR, če bodo na dan priprave podatkov za dodatno vplačilo še vedno imetniki enot premoženja v podskladih Generali Krovnega sklada, ki ustrezajo 30 EUR. Dodatno vplačilo se prejme v sklad, v katerega je vlagatelj opravil prvo vplačilo, oziroma v prvi sklenjen in aktiviran varčevalni načrt. Znesek bo nakazan najkasneje do zadnjega dneva trinajstega meseca po mesecu, v katerem je bilo izvedeno vplačilo, če bo vlagatelj izpolnjeval druge pogoje.
Vlagatelj je upravičen samo do enega dodatnega vplačila v višini 30 EUR iz naslova te prodajne akcije. Navedena akcija se izključuje z drugimi prodajnimi akcijami v času veljavnosti te akcije, vlagatelj lahko prejme dodatno vplačilo v podsklade Generali Krovnega sklada le enkrat. Vplačilo na investicijski račun drugega vlagatelja ni možno, prav tako ni možna menjava ali izplačilo dodatnega vplačila v gotovini.
Vstopni stroški se ne zaračunajo ob dodatnem vplačilu v okviru navedene prodajne akcije, ne glede na siceršnje določbe prospekta Generali Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, trženjske politike Generali Investments in določila vstopnih stroškov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Dokončno se je pokazalo, da je bil optimizem pri zaustavitvi prvega vala pandemije prehiter. Ljudje so se hitro sprostili in pozabili na previdnostne ukrepe, tako da se pandemija hitro širi praktično v vseh državah izven Evrope. Globalno dosegamo iz dneva v dan nove rekorde glede števila okužb, medtem pa je smrtnost nekoliko nižja kot v marcu in aprilu. Razloge lahko iščemo v tem, da sedaj zboleva v povprečju mlajša generacija in da bolezen bolje poznamo ter da je zdravljenje uspešnejše. Tudi ukrepi, ki jih države sprejemajo niso tako rigorozni kot pred tremi meseci, a vseeno je včeraj Kalifornija sprejela ukrepe, ki jo vračajo v april (ti ukrepi so vseeno precej milejši kot smo jih imeli aprila v Sloveniji, Italiji ali Španiji). Posledice za gospodarsko aktivnost bodo precejšnje in verjetno niso vračunane v napovedi za drugo polovico 2020 in 2021, a zaenkrat pretiranega pesimizma med analitiki še ni. Gospodarski podatki, ki prihajajo v zadnjih tednih nakazujejo okrevanje v obliki »kljukice« in so manj pesimistični od napovedi ekonomskih analitikov. A so ti res močno znižali pričakovanja v času najhujše panike zgodaj spomladi, tako da so vsi ekonomski kazalci bistveno nižje kot v enakem obdobju lani. Tudi mednarodni odnosi ne nakazujejo koraka naprej. Če Evropa presenetljivo izgleda še naprej relativno usklajena v podpori svojemu gospodarstvu, pa se zapleta okoli dogovora o Brexitu, druga faza dogovora med ZDA in Kitajsko je očitno pokopana, saj se retorika med obema velesilama zaostruje in mednarodna trgovina se še naprej upočasnjuje. Vsem negativnim efektom kljubujejo centralne banke, ki nadaljujejo z zelo sproščeno denarno politiko, ki podpira obvezniške in delniške trge, kar s seboj prinaša vse večje anomalije. A zaenkrat je sproščena denarna politika najmočnejša sila na trgih s katero se ni pametno pretirano bosti.

– Sproščena denarna politika je tako še naprej gonilna sila trgov in glavni ameriški delniški indeks S&P je v ponedeljek med trgovanjem za kratek čas bil nad nivojem iz začetka leta. Na drugi strani tehnološke delnice nadaljujejo z močno rastjo in delnice FAANG (Facebook, Apple, Amazon, Netflix in Google) iz dneva v dan dosegajo nove rekorde. Vrednotenja izgledajo izredno visoka, a vlagateljev trenutno to ne zanima kaj preveč. Zadaj jim sledijo še nekatere druge, še posebej pri malih vlagateljih zelo priljubljene tehnološke delnice, kjer so vrednotenja še višja, a očitno je sila likvidnosti, ki jo prinašajo centralne banke trenutno daleč najmočnejša sila na kapitalskih trgih. Pohlep je v le nekaj mesecih povsem izpodrinil strah. S tem tednom se je uradno začela tudi sezona objav podatkov za prvi kvartal. V zadnjih nekaj dneh smo videli nekaj pred objav, kjer so podjetja presegla pričakovanja in s tem povzročila pozitiven odziv na trgih, še posebej v Evropi. Razlogi za preseganje tičijo predvsem v močno znižanih pričakovanjih iz 1. kvartala, a vlagatelji so se na to odzvali zelo pozitivno. Tak odziv kaže, da trenutno na borzi predvsem prevladuje psihološki odziv, medtem ko sama vrednotenja in negotovo svetovno makroekonomsko in politično stanje niso pretirano v ospredju. V zadnjem tednu so tako pridobivale večinoma tehnološke delnice, medtem ko so ostale stagnirale. Močno je zrastel tudi kitajski delniški trg, kjer so videli pravo nakupno evforijo, a znotraj trga večino rasti lahko pojasnimo s tehnološkimi delnicami, e-trgovino in električnimi avtomobili. Potrošnja, zdravstvo in ostale panoge pa so bolj ali manj stagnirale.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočila, ki ga sedaj ponavljamo že tedne. Nekatere panoge in delnice so drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative ne vidijo, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, medtem kot deli panoge tehnologije postajajo dragi. Zato svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo iz mize tako, da ponovno nastavijo uteži v portfelju. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Veliko je odvisno od razvoja pandemije, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih. Ne pozabimo, tudi ob prvem valu so trgi rastli še februarja, ko je bilo že več kot očitno, da je pandemija resnična in bo imela močan vpliv na ekonomijo. Streznitev je prišla šele marca.

 

 

Moteno delovanje spletne poslovalnice Generali Investments

Opravičujemo se vam za nevšečnosti in vas prosimo za razumevanje.

Generali Investments

Mesečno poročilo za junij 2020

 

Mesečno poročilo za junij 2020

 

Naložbeni komentar – junij 2020

Izredno ohlapne denarne politike in fiskalne spodbude držav gospodarstvu, so prinesle močno okrevanje na finančnih trgih. Globalni delniški trgi so tako v juniju nadaljevali z rastjo. Dno, ki se je oblikovalo v marcu, je bilo v juniju le še oddaljen spomin, saj se je ameriški delniški indeks S&P povzpel nad 3.000 indeksnih točk, ameriški tehnološki indeks Nasdaq pa je prvič v zgodovini presegel vrednost 10.000 indeksnih točk. Tečaji so se od dna v marcu odbili za več kot 40 % in so spet v pozitivnem območju za zadnjih 12 mesecev. Na trgih je še vedno prisotno politično tveganje v ZDA zaradi prihajajočih volitev in novih napetosti med Kitajsko ter ZDA ter Brexit, ki še zmeraj ostaja uganka.

Objave makroekonomskih podatkov so bile boljše od pričakovanj. Tako se je EU BDP v prvem četrtletju skrčil le za 3,6 % glede na prejšnje četrtletje. ZDA so prav tako beležile krčenje BDP za 5 % glede na prejšnje četrtletje. Vzpodbudni so bili tudi podatki indeksa nabavnih managerjev (PMI). Za EU in ZDA znaša PMI tako okoli 47, kar sicer nakazuje krčenje ekonomske aktivnosti.

Najvišjo rast med razvitimi trgi so v juniju beležili trgi Zahodne Evrope, kot posledica pričakovanj napovedanega 750 milijardnega Evropskega sklada za okrevanje, kar predstavlja približno 5,4 % EU bruto družbenega proizvoda. Evropski trgi so postali privlačnejši, saj ukrepi sproščanja ekonomske aktivnosti in ukrepi centralne banke ECB ter držav zmanjšujejo negativne učinke pandemije, po drugi strani pa so nasilni protesti zmanjšali privlačnost ZDA in s tem povzročili selitev dela kapitala v evropske delnice.

Trgi v razvoju so junija beležili močno pozitivno rast. Kitajski PMI podatki so že drugi mesec nad 50, kar pomeni ekspanzijo gospodarske aktivnosti, predvsem v sektorju predelovalnih dejavnosti.

Obvezniški trgi so bili v juniju še dodatno stimulirani s strani centralnih bank. ECB je tako povečala obseg nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) za 600 milijard evrov na 1.350 milijard evrov. Obdobje nakupov pa je podaljšano vsaj do konca junija 2021. Podpora centralnih bank z odkupi obveznic je tako stimulirala nove izdaje obveznic, tako držav kot podjetij, ki izkoriščajo nizke obresti za poceni financiranje proti kriznih ukrepov.

Evro je junija pridobil v primerjavi z ameriškim dolarjem. Rast je posledica protestov v ZDA in hitrega naraščanja okužb s koranavirusom COVID-19 v mnogih zveznih državah, ki niso ali so predčasno omilile ukrepe za zajezitev širjenja virusa kot tudi napovedi ameriške centralne banke, da bodo trenutne nizke obrestne mere ostale vsaj do leta 2022.

Na surovinskih trgih in trgih plemenitih kovin, smo beležili rast zlata in nafte ter občutnejši padec cene kave. Vzrok za občutnejši padec gre pripisati pričakovanemu presežku ponudbe, saj brazilski kmetje napovedujejo rekordno letino.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Opuščanje ukrepov namenjenih omejevanju širjenja okužbe z virusom Covid-19 je povzročilo vnovično hitrejše širjenje okužb. Domala vse države, ki so začele z odpiranjem tako državnih mej kot tudi storitvenih dejavnosti (nočno življenje, turizem, gostinske storitve, fitnesi,…), so v zadnjem tednu poročale strmo rast okužb z novim koronavirusom. Upanje, da naj bi virus (vsaj začasno) zaustavile višje temperature poletnih mesecev, je več kot očitno izpuhtelo, saj o strmi rasti števila okuženih poročajo iz vseh delov sveta. Globalna žarišča ostajajo države v razvoju z Brazilijo in Indijo na čelu, virus pa se močno širi tudi v ZDA. Zaradi izjemno negativnih ekonomskih posledic spomladanskih ukrepov, namenjenih preprečevanju širjenja okužb, je malo verjetno, da bomo, kljub slabši epidemiološki sliki, ponovno videli tako drastične ukrepe s strani držav, lahko pa pričakujemo, da se bodo ponovno uvedle določene omejitve, usmerjenje v lokalno omejevanje števila okužb. Navkljub odpiranju državnih mej zadnji podatki o številu nočitev in številu letalskih potnikov kažejo, da vsaj zaenkrat ne kaže na okrevanje v turizmu, gostinstvu in letalskemu prometu. Države in centralne banke bodo zato najverjetneje nadaljevale s stimulativnimi ukrepi, kot so podaljševanje ukrepov subvencioniranja, dodatna likvidnost in odkupi podjetniških obveznic, ob drastičnem poslabšanju  epidemiološke slike pa lahko pričakujemo ponovno močnejše intervencije tako na kapitalskih trgih kot tudi v obliki fiskalnih spodbud.

– Vlagatelje še naprej navdajajo z optimizmom relativno pozitivni signali iz realne ekonomije, ki so sicer boljši od pričakovanja, vendar kažejo, da so bile prvotne napovedi glede močnejšega okrevanja gospodarske aktivnosti v drugi polovici leta (okrevanje v obliki črke V) nekoliko preveč optimistične in da se bomo s posledicami pandemije Covid-19 soočali tudi v 2021. Dodatno mero optimizma je povzročilo umirjanje vroče krvi med Indijo in Kitajsko, še vedno pa ni večjega napredka pri reševanju spora med ZDA in Kitajsko, tako da ostaja grožnja dalj časa trajajoče trgovinske vojne med največjima svetovnima silama še vedno na tapeti.

– Zaradi poslabšanja epidemiološke slike akterji na kapitalskih trgih pričakujejo dodatne stimulativne ukrepe s strani držav in centralnih bank, kar je povzročilo rast delniških tečajev. Še posebej močno rast so v preteklem tednu zabeležile delnice kitajskih izdajateljev, glavni razlog rasti pa prihaja s strani izjemnega prirasta participacije domačih vlagateljev. Velika količina sveže natisnjenega denarja v zadnjih treh mesecih (18 trilijonov) pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih, ki zaenkrat preprečuje velike popravke tečajev navzdol, saj zaradi pomanjkanja alternativ (negativne obrestne mere in izjemno nizke, če ne tudi negativne, donosnosti obveznic) denar še vedno sili v delnice, ki kljub svojemu rastočemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Glede na celotno dogajanje v svetu menimo, da previdnost na kapitalskih trgih ni odveč in da se nahajamo v okolju velike negotovosti, ki lahko pripelje do večje nestanovitnosti na kapitalskih trgih.


NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga zdaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih alternative praktično ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Razvoj dogodkov v zadnjem tednu nakazuje še nekoliko večjo previdnost, a centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in ta denar išče naložbe z vsaj minimalnim donosom. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v počasno rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo nerazrešene napetosti iz preteklosti (med ZDA in Kitajsko, protesti in bližajoča se volilna kampanja v ZDA, pogovori okoli brexita v Evropi ter napetosti med Indijo in Kitajsko). Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo lahko rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgoročnimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj ga razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z zmerno rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Precej je odvisno tudi od razvoja pandemije, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih.

 

 

Borzna letargija in drugi val

 

Čas kislih kumaric, kot pravimo obdobju brez pomembnejših novic, letos poteka v znamenju političnih odstopov in drugega vala okužb z novim koronavirusom. Odstopa notranjega ministra in šefa policije za borzo seveda nista pomembna, pridržanje ministra za gospodarstvo ter odstop glavnega upravljavca državnega premoženja pa tudi ne. Da na Ljubljanski borzi na začetku drugega polletja vlada popolna letargija kažejo delniški tečaji, ki se ne odzivajo več na nabor slabih novic. Podobni občutki borzne komentatorje prevzemajo ob pogledu na svetovne borze. Tečaji ameriških delnic so blizu rekordov, in to kljub temu da se več deset tisoč Američanov vsak dan na novo okuži in kljub zaostanku sedanjega predsednika Donalda Trumpa za izzivalcem Joeom Bidnom po trenutnih javnomnenjskih anketah. Biden napoveduje ponovno zvišanje korporativnih davkov, ki jih je Trump v svojem mandatu znižal, in tako poskrbel za prvo večjo borzno veselico po izvolitvi pred štirimi leti.

Pa se vrnimo v domače borzne loge. Rahel padec borznega indeksa je v zadnjem tednu povzročila le novomeška Krka, ki je vstopila v tako imenovano tiho obdobje, v katerem ne kupujejo lastnih delnic. Manjše povpraševanje je tako tečaj spustilo s 85 na dobrih 82 evrov, kar je za seboj potegnilo manjši zdrs indeksa SBI TOP. Krka ima namreč največjo utež v indeksu, to je slabih 30 odstotkov. Skupščina delničarjev v prihodnjih dneh naj bi med lastnike razdelila polovico bilančnega dobička za leto 2019. Dividenda naj bi znašala 4,25 evra ali dobrih pet odstotkov bruto. Malo več, in sicer 6,5-odstotno donosnost delnice, naj bi letos potrdila skupščina Petrola, kar bi pomenilo 21 evrov bruto za delnico. Zmagovalka letošnje zelo okrnjene dividendne sezone pa je Cinkarna Celje, dividenda bo desetodstotna. Odlično poslovanje celjske družbe, ki kljub težkim razmeram v panogi zadnjih nekaj let razveseljuje lastnike, bo zanimivo spremljati v prihodnjih letih. S čela družbe se poslavlja dolgoletni direktor Tomaž Benčina, ki ga bo nadomestil predsednik nadzornega sveta Aleš Skok.

Zavarovalnici Triglav in Sava Re ter Nova Ljubljanska banka dividend za letos ne bodo izplačali. Vsaj dokler bodo veljale uredbe Agencije za zavarovalni nadzor in Banke Slovenije bo tako. Pretekli dobički bodo v bilancah v rubriko zadržano čakali na čas po koronavirusu.

 

 

Poceni denar, zahtevna prihodnost

 

Centralne banke so takoj vstopile na trg z neomejenimi sredstvi. Zato se vedno bolj sprašujemo, ali je denar še dobrina in kaj z njim. Ljudje so se na posledice virusa, na negotovost, seveda odzvali z večjo stopnjo varčevanja. V Sloveniji so depoziti poskočili na čez 21 milijard evrov, kar pomeni dodatnih 600 milijonov v prvih petih mesecih. Tudi v ZDA so ugotovili nadpovprečne rasti varčevanja. Kroženje denarja se je ustavilo in brez centralnih bank bi v svetu zavladala visoka deflacija. Te pa nekako ohranjajo status quo in držijo sistem nad vodo.

Toda vlagatelji moramo gledati naprej. Smrtnost virusa je manjša, kot se je zdelo na začetku. O njem vemo vedno več in zdi se, da se bližamo tudi cepivu. Čeprav imamo rekordne dnevne številke o številu okuženih, se delniški trgi na to skorajda ne odzivajo več. To pomeni, da je glavna osredotočenost trenutno prihodnost. Kam z denarjem? Če izvzamemo porabo, se večina ljudi in tudi podjetij ukvarja s to »težavo«: v kaj ali kam naj vlagajo. Tudi slovenska podjetja danes dobijo kredite z ročnostjo od pet do deset let po skoraj ničelni obrestni meri. Vendar je njihova glavna težava, kam naj denar vložijo. V nov hotel, novo proizvodno halo za avtomobile, novo tovarno za zdravila, v nove prodajne kanale …?

Nemškemu gigantu Daimlerju nizka cena denarja ne pomaga nič več. Njihov predsednik je napovedal velika odpuščanja in prestrukturiranje. Njihov poslovni model, ki so ga imeli zadnjih deset let, se je drastično spremenil. S krizo še toliko hitreje. Na drugi strani imamo vizionarja Elona Muska s Teslo, ki je vredna okoli 180 milijard dolarjev. Gre za največje avtomobilsko podjetje na svetu. Vizija bo v prihodnjih letih še toliko pomembnejša. Trenutno nastajajo nova podjetja, z novimi poslovnimi modeli, tako v ZDA kot tudi na Kitajskem (v kontekstu avtomobilskih proizvajalcev omenimo NIO). Evropa na tem področju caplja daleč zadaj. Vidimo, da je ena večjih težav trenutno, kam vlagati, da bodo naši prihodki v prihodnosti večji. Podjetij, ki so pripravljena na nove čase in ki jim bo v zahtevnih razmerah uspeli povečati prihodke, pa ni veliko. Trenutno vlagatelji še vedno ne vlagajo dovolj v prihodnost; sedijo na denarju, ki ne prinaša ničesar. Nevarnost, ki nam preti v prihodnosti, je tudi višja inflacija in še manjša realna vrednost denarja. Spremembe v prihodnosti niso linearne ampak eksponentne. Tudi zato so se razpršene delniške naložbe, ki stavijo na prihodnost in vidijo potencial rasti, tudi v tej krizi izkazale kot dobro zatočišče za naše dolgoročne cilje varčevanja.