Koliko v resnici vpliva varčevanje v vzajemnih skladih na socialne transferje

Vedno več je mladih staršev, ki se odločajo za dvig denarja z bančnih računov ali izplačilo enot premoženja iz vzajemnih skladov, ker naj bi privarčevana sredstva na teh računih negativno vplivala pri ugotavljanju ali je družina oz. družinski član upravičen do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanja plačila vrtca.

 

 

Pa je temu res tako?
Prihranki družine vsekakor vplivajo na vlogo pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije ali znižanja plačila vrtca, toda ko govorimo o finančnem stanju mlade družine, moramo biti pri izračunu za upravičenje socialnega transferja natančni, da svojim družinskim prihrankom ne naredimo nepopravljive škode.

Ob tem starši nemalokrat pozabljajo na pasti hranjenja denarja v »nogavici«, saj s tem, ne samo da tvegajo izgubo vrednosti in potencialnih dolgoročnih donosov, denar, hranjen doma je tudi izpostavljen nevarnostim (rop, požar, poplava …).

Prav tako pa s takšno obliko varčevanja svojim otrokom ne kažejo dobre prakse in jih prikrajšajo za pomembno vrednoto, ki jo je treba otrokom privzgojiti že od malega.

Kateri dohodki in premoženje se upoštevajo in kako vplivajo?

Pri ugotavljanju oziroma določanju višine otroškega dodatka, državne štipendije ali znižanega plačila vrtca se pri izračunu upoštevajo vsi dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu, ter drugo premoženje (nepremičnine, osebna in druga vozila, vrednostni papirji, denar na TRR ali drugem računu, hranilne vloge, druga denarna sredstva, evidentirano premoženje itd.).

Premoženje se pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih transferjev upošteva tako, da se dohodku družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, kot če bi bil na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera vezanih vlog za gospodinjstva od 1 do 2 let, za leto pred letom vložitve po podatkih Banke Slovenije.

Po podatkih Banke Slovenije je obrestna mera za leto 2018 znašala 0,37 %. Ker pa se obrestne mere vsako leto znižujejo, bo ta za vloge, oddane v letu 2020, še nižja.

V primeru, da imate na varčevalnem računu 10.000 €, ima enak učinek, kot če bi imel vsak starš približno 4 € višjo mesečno plačo.

Primer: Družina ima 30.000 € prihrankov

Če ima 4-članska družina 30.000 € prihrankov, se ti prihranki preračunajo v letni fiktivni dohodek. Najprej se od tega zneska odšteje 19.304,64 €, ostanek pa se upošteva kot premoženje in fiktivni dohodek na ta znesek znaša zgolj 39,57 € za leto 2018.

Kaj pa prihranki na banki?

Če imate na banki 20.000 €, znaša fiktivni dohodek 74 € letno, torej 6,01 € na mesec, ki se razdeli med člane gospodinjstva. Pri 4-članski družini se ta prihodek torej poviša za 1,54 € na mesec po osebi.

Kaj pa delnice in vzajemni skladi?

Pri delnicah in vzajemnih skladih se vrednost upošteva po trenutnih tečajih naložb na tečajnici. Recimo, da imate premoženja, ki ga upoštevamo po tečajnici v skladih ali delnicah za 40.000 €. V 4-članski družini znaša tako fiktivni dohodek, ki ima vpliv na socialne transferje zgolj 3,08 € mesečno na osebo.

Varčevanje v skladih ne vpliva na otroški dodatek in višino cene vrtca
Kot smo lahko videli, varčevanja v skladih, delnica in ne nazadnje tudi na banki prinesejo le majhen delež h končnemu izračunu višine letnih dohodkov družine in v praksi največkrat ne vpliva na višino otroškega dodatka in ostale socialne transferje (subvencija znižanega plačila vrtca, državna štipendija …).

Zato je to morda le dober izgovor, da se varčevanja ni treba lotiti. Vendar se je treba zavedati, da je bolje imeti privarčevanih 20.000 €, kot pa se izgovarjati na to, da varčevanje vpliva na subvencijo plačila vrtca in druge socialne transferje.

 

O avtorju: Dragana Veljić Pecman

Finančna svetovalka