Borzni indeksi v Ameriki nižje, Evropa pridobiva

Pretekli teden sta ameriška borzna indeksa S&P 500 ter NASDAQ 100 padla. Prvi za dobrih 1,9 %, slednji pa za slabih 5,5 %. Padcu je pomembno botrovalo vse bolj krhko zaupanje investitorjev v zmožnost pretvarjanja velikih investicij v izjemne rezultate s strani podjetij, ki so vpletena v tehnologije umetne inteligence. Ta podjetja so sicer večkrat držala omenjena indeksa v zelenih številkah, medtem ko so drugi sektorji s trendom že obrnili proti rdečemu območju. Med bolj prizadetimi podjetji je bilo tako denimo ameriško podjetje CoreWeave, ki pospešeno vlaga tudi z večanjem dolga, ki pa ga investitorji strogo spremljajo in imajo do zadolževanja precej negativen pogled. Delnica je samo na zadnji trgovalni dan minulega tedna padla za slabih 12 %, celoten teden pa je delnica zaključila okoli 25,2 % nižje. Med padajočimi delnicami so bili tudi azijski giganti, kot na primer Samsung Electronics z negativno rastjo okoli slabih 14 % ter SK Hynix s padcem za okoli 20,7 %. Ob tem dogajanju so investitorji začeli iskati varnejše naložbene možnosti, zaradi česar so se v manjši meri znova zatekli k obveznicam in s svojim povpraševanjem po državnih obveznicah v ZDA malenkost znižali donosnost 10-letne ameriške obveznice, ki je ob koncu tedna znašala približno 5,1 %. Poleg obveznic pa je na drugi strani nekolikšen priliv zaznal tudi evropski delniški trg, kjer je delniški indeks STOXX Europe 600 teden zaključil 2,1 % višje.

Nafta in derivati ostajajo pomemben gospodarski problem

Pretekli teden so bila na svetovnih trgih ponovno prisotna zviševanja cen naftnih derivatov. Cena za sodček nafte Brent je poskočila čez 109 ameriških dolarjev za sodček in teden zaključila pri 109,86 ameriškega dolarja, kar je najvišje od maja 2026. Ameriški predsednik Trump pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega k takojšnjem prenehanju napadov na ruske rafinerije nafte, a jasnih signalov upoštevanja poziva na drugi strani ni bilo videti. Kljub dogovoru ZDA in Rusije za dobavo naftnih derivatov ZDA in s tem tudi za svetovni trg analize še vedno kažejo na manko energenta. Okvirna svetovna poraba nafte znaša dobrih 105 milijonov sodčkov dnevno, pri čemer dobava 100.000 sodčkov dnevno žal ne predstavlja znatne izboljšave dobavne situacije. Za nameček tudi Iranci skrbijo za povišanje negotovosti, saj so v preteklem tednu vršili napade na emiratske tovorne ladje blizu Hormuške ožine, poleg tega pa njihovi zavezniki Hutiji še naprej povzročajo težave v Savdski Arabiji, kjer so z raketami prizadeli terminala 3 in 4 na letališču v Rijadu in s tem zmanjšujejo ekonomsko privlačnost poslovanja v tej z nafto bogati državi.

Inflacija v Ameriki se vse močneje preliva iz energetike na celotno gospodarstvo

Ameriški urad za statistiko dela je objavil podatke o inflaciji za september. Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) je bil za 3,7 % višji kot v enakem obdobju lani, na mesečni ravni pa se je v primerjavi z avgustom zvišal za 0,3 %. Inflacija tako še vedno ostaja precej nad dolgoročnim ciljem v višini 2 %. Tudi indeks cen proizvajalcev (PPI) je pokazal visoko rast, saj so se cene v veleprodaji v septembru v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za 6,3 %, kar je najvišja izmerjena rast v zadnjih štirih letih, in kaže na to, da se inflacijski pritiski še naprej širijo po celotnem ameriškem gospodarstvu. Delniški trgi so se na objavo podatkov odzvali s znižanjem tečajev.

Evropska Unija kaže na vse večje zavedanje o šibitvi pozicije domačega gospodarstva

Gospodarstvo v Evropi se sooča z vse večjimi strukturnimi izzivi in tujo konkurenco. Porsche v okviru strategije Mission S načrtuje preusmeritev v segment še bolj prestižnih vozil, zmanjšanje števila modelov in s tem nižanje stroškov ter obsežna odpuščanja. V srednjeročni strategiji želijo znižati število vodstvenih položajev za 40 %, število vseh zaposlenih pa za 25 % do 30 %. S temi ukrepi želijo povečati dodano vrednost in dobičkonosnost podjetja. Hkrati se v Nemčiji krepijo politični pritiski za zmanjšanje gospodarskih bremen. Stranka AfD zagovarja ukinitev pomoči Ukrajini, saj meni, da je zmaga v tej vojni za Ukrajino nemogoča, poleg tega so pod višjimi pritiski tudi gospodarstva in ljudje držav članic Evropske Unije. Na ravni EU se krepijo prizadevanja za zaščito domače avtomobilske industrije pred kitajsko konkurenco, tudi z omejevanjem uvoza hibridnih vozil, pri čemer so uvoz omejili na 350.000 vozil letno, kar predstavlja padec uvoza za več kot polovico glede na predvideni uvoz za leto 2026. Ti premiki kažejo na vse večje zavedanje o slabitvi evropske konkurenčnosti ter potrebi po zaščiti industrije, delovnih mest in dolgoročne gospodarske stabilnosti. Obenem nekatere evropske države želijo več orodij, ki bi lahko omejevala trgovinsko politiko v prihodnosti. Colja se predvsem na ogromen trgovinski presežek Kitajske z EU.

V Braziliji volitve, Kitajska še krepi izvoz

V Braziliji se krepi negotovost pred drugim krogom volitev naslednji teden, čeprav ankete več možnosti namenjajo Bolsonaru. Če slednjemu uspe lahko pričakujemo pozitivno reakcijo na kapitalskem trgu. Na drugi strani sveta Kitajska še naprej krepi svoj izvoz in s tem rešuje gospodarsko rast, saj domači potrošnik še naprej ostaja v krču in zmanjšuje trošenje. V odsotnosti pravih reform in po kapljicah odmerjenemu stimulusu domače ekonomije očitno kitajska država vidi rešitev domačih zagat v rasti mednarodne trgovine in poplavljanju sveta s kitajskimi izdelki. To je že pripeljalo do trgovinske vojne z ZDA, po tem kar vidimo v Evropi pa tudi ni več daleč trgovinska vojna z EU. Kapitalski trg posledično ostaja šibek, saj se mu globalni vlagatelji izogibajo, domači pa v valovih množično kupujejo ali prodajajo predvsem delniške naložbe, zato v zadnjih letih postaja močno nihajen brez konsistentnih donosov.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu se je odrazilo v močni rasti cen energentov. Slednje ima veliko vpliva na oblikovanje denarne politike in prihajajoče volitve v ZDA.

Eskalacija konfliktov na Bližnjem Vzhodu

Napetosti na Bližnjem Vzhodu zajemajo vedno večje geografsko območje, kar vliva dodatno negotovost tako na političnem parketu kot tudi na kapitalskih trgih. V preteklem tednu so bile s strani Irana neuspešno napadene ladje mornarice ZDA, na kar so ZDA odgovorile z uspešnimi napadi na tri iranske tankerje za prevoz goriva. Poleg tega so oborožene milice, ki jih podpira Iran, izvedle napade na energetsko infrastrukturo Savdske Arabije in s tem onemogočile tako pomembno rafinerijo nafte kot tudi naftovod med vzhodom in zahodom Saudove Arabije, ki je kot obvod Hormuške ožine do določene mere oblažil vpliv spopadov na dobavo nafte v svetu. Za nameček so jemenski Hutiji vzpostavili tudi popolni nadzor nad ožino Bab al-Mandeb, ki je vstopna točka v Rdeče morje iz Indijskega oceana. Vsi ti dogodki so poskrbeli za skok cene sodčka brent nafte za okoli 7,85 %, ki je tako ponovno prebila mejo 100 ameriških dolarjev za sodček in teden zaključila pri okoli 104,6 ameriških dolarjev za sodček. Poleg ostalih dejavnikov je zgoraj omenjeno dogajanje pomembno vplivalo na kapitalske trge po svetu. Ameriški delniški indeksi so v zadnjem tednu nekoliko padli. Delniški indeks S&P 500 je v tem obdobju tako padel za približno 0,22 %, medtem ko je indeks NASDAQ 100 upadel nekoliko bolj in sicer za 0,47 %. Delniški indeks s podjetji iz stare celine STOXX Euro 600 pa je upadel nekoliko bolj od svojega ameriškega konkurenta, in sicer za približno 1,66 %.

Dvig obrestnih mer v evro območju

Evropska centralna banka (ECB) je na zasedanju v preteklem tednu dvignila ključne obrestne mere za 0,25 odsotne točke. Na odločitev je v veliki meri vplivalo pričakovano gibanje inflacije, ki naj bi ostala povišana še kar nekaj časa. Avgusta je inflacija v evro območju porasla do najvišjih ravni od septembra 2023 in trenutno znaša 3,3 %. Obrestna mera mejnega depozita ECB tako trenutno znaša 2,50%. Predsednica ECB Christine Lagarde je opozorila na dodaten veter v hrbet inflaciji zaradi dražitve energentov ob nemirih na Bližnjem Vzhodu, medtem ko je jedrna inflacija ostala pri približno enakih vrednostih kot v juliju. Nižja jedrna inflacija nakazuje na to, da zaenkrat še ni prišlo do prelivanja vpliva dražitev energentov na širšo ekonomijo Evro območja. Prav tako je predsednica Lagarde pojasnila, da ECB trenutno ni na poti k nižanju obrestnih mer v prihodnje, kar mnogi analitiki jemljejo kot povečano verjetnost za nadaljnja višanja obrestne mere s strani ECB.

Nadaljevanje višanja donosnosti obvezniških papirjev ZDA

Načrt ameriškega finančnega ministrstva, da bi z odkupi dolgoročnih obvezniških papirjev znižal donosnost teh obveznic, se ti plani niso iztekli po načrtih. Donosnost desetletne ameriške obveznosti se je v preteklem tednu vztrajno vzpenjala in prišla do dobrih 4,97 % donosa, kar predstavlja najvišje ravni od leta 2023. Donosnost desetletne ameriške obveznice se tako vztrajno približuje psihološko pomembni meji 5 %. Nadaljevanje tega trenda vztrajno viša ceno zadolževanja, kar bi lahko ob podaljšanem vztrajanju trenda vodilo v večji pritisk na ekonomijo ZDA.

Negotovost izida za tabor predsednika Trumpa na ameriških vmesnih volitvah

3. november 2026 je za ZDA pomemben dan, saj so na sporedu vmesne volitve ob polletju predsedniškega mandata. Izid teh volitev lahko pomembno vpliva na nadaljnji dve leti predsedovanja Donalda Trumpa, saj se ob morebitnem slavju Demokratov dodobra oteži nemoteno predsedovanje predsednika Trumpa. Z namenom, da bi ohranili popolno podporo tako v predstavniškem domu kot tudi v senatu, Republikanci aktivno izvajajo politično kampanjo za krepitev pozicije pred volitvami. Poleg govorov predstavnikov stranke in predsednika širom ZDA, je slednji volivcem v primeru zmage in posledično ohranitve neomajne podpore v predstavniškem domu in senatu obljubil 5.000 ameriških dolarjev »dividende« s strani ZDA za vsakega državljana. Omenjeni politični »bonbonček« s strani predsednika pa bi tako povišal tudi državni dolg za dodaten bilijon dolarjev, kar pa za trenutni državni dolg, ki že tako presega dolgoročno vzdržne meje niso dobre novice.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Za nami je zadnji teden avgusta, ki nam je ponudil kar nekaj pomembnih dogodkov. Od rezultatov največjega podjetja na svetu po tržni kapitalizaciji (Nvidia), simpozija centralnih bančnikov v Jackson Holu (ZDA) ter popravka tečajev plemenitih kovin.

Rahla rast ameriških delniških indeksov

Ameriški delniški indeksi so v preteklem tednu zabeležili rahlo rast. Indeks S&P 500 je teden zaključil 0,5 % višje, tehnološki Nasdaq pa se je povzpel za 0,9 %. Znotraj indeksa S&P 500 je največ pridobil tehnološki sektor, ki je zrasel za 3,4 %. Po drugi strani je največji upad utrpel sektor osnovnih potrošniških dobrin, ki je zdrsnil za 2,2 %. Oči vlagateljev so bile uprte predvsem v objavo poslovnih rezultatov tehnološkega giganta Nvidia. Ta je ponovna presegla pričakovanja trga in analitikov ter zabeležila 96,2 milijarde dolarjev četrtletnih prihodkov, kar pomeni kar 106 % rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Vodstvo je ob tem napovedalo približno 70 % rast prihodkov v naslednjem fiskalnem letu. Delnica se je na novice odzvala s skokom tečaja. Odmeval je tudi zaključek tožbe proti družbi Meta (Facebook), ki bo morala v ZDA plačati do 18 milijard ameriških dolarjev kazni zaradi obtožb o načrtnem povzročanju odvisnosti od družbenih omrežij med otroki in najstniki. Kazen bo družba morala poravnati v naslednjih desetih letih. Dobre poslovne rezultate so objavile tudi številne družbe iz sektorja programske opreme, ki so bila v zadnjem obdobju pod pritiskom zaradi vprašanj, kako bo nanje vplivala umetna inteligenca. Glavni zmagovalci so bile družbe Salesforce in Okta, katerih delnice so po objavi poročil poskočile za več kot 20 %.

Brez opaznejših premikov evropskih delniških indeksov

Evropski delniški indeksi niso zabeležili opaznejših premikov. Stoxx Europe 600 je teden zaključil zgolj 0,15 % višje. Negotovost na Bližnjem vzhodu in posledične motnje v dobavnih verigah in energentih imajo večji učinek na evropsko gospodarstvo.

Kljub vojnim grožnjam in strahu pred dražjo energijo je zaključek tedna prinesel pozitivno presenečenje. Evropska komisija je v petek objavila kazalnik gospodarskega zaupanja (ESI) za evro območje, ki je presenetil analitike in zrasel na 98,4 točke (z julijskih 97,1). Ta najvišja raven od začetka leta dokazuje, da evropsko gospodarstvo kljub zunanjim šokom in rastočim stroškom financiranja zaenkrat ohranja visoko stopnjo odpornosti.

Vsakoletni simpozij Fed v Jackson Holu

Konec avgusta vlagatelji povezujejo z vsakoletnim simpozijem ameriške centralne banke, ki poteka v Jackson Holu. Tokrat jih je zanimal predvsem govor novopečenega predsednika Fed Kevina Warsha, saj imajo njegova stališča velik vpliv na prihodnja pričakovanja glede monetarne politike. Čeprav Warsh ni dal točnih napovedi za nadaljnje ukrepe, je jasno poudaril, da njihova glavna naloga še vedno ostaja zasledovanje cilja 2 % inflacije, od katere so še močno oddaljeni. Indeks PCE je v avgustu pokazal vrednost 3,7 %, kar je 0,1 % višje, kot so pričakovali analitiki. Jasno je, da bitka z inflacijo še zdaleč ni zaključena. Trg je posledično začel vračunavati večjo verjetnost dviga obrestnih mer za 25 bazičnih točk na septembrskem srečanju, ta je skočila na 60 %.

Nafta tipa Brent pretekli teden zabeležila večjih padec

Kljub temu da situacija na Bližnjem vzhodu ostaja napeta, je nafta tipa Brent pretekli teden zabeležila večjih padec (-5,4 %) in teden zaključila pri 89,3 ameriških dolarjev za sodček. Poveljstvo ameriške vojske je potrdilo, da so odstranili vse pomorske mine v Hormuški ožini, vendar plovba čez ožino še vedno ne poteka prosto. Na povečana pričakovanja glede dviga obrestnih mer ameriške centralne banke so se odzvale tudi plemenite kovine. Po dolgem obdobju rasti zlata je v petek prišlo do popravka cene in zlato je teden zaključilo 3,2 % nižje. Podobna je bila tudi reakcija srebra, saj je njegova cena padla za 3,6 %.

Slovenske delnice ostajajo močne

Domači borzni indeks SBITOP je v preteklem tednu zabeležil minimalen padec za 0,2 % in teden zaključil pri 3.208 točkah. Kljub temu slovenske delnice ostajajo močne, indeks namreč od začetka leta beleži skoraj 30 % rast. Rezultate polletnega poslovanja so objavili Petrol, Telekom Slovenije, Salus in Vzajemna. Slovenski ponudnik telekomunikacijskih storitev je zabeležil 4 % rast prihodkov, ki so znašali 366,9 milijona evrov. Čisti dobiček se je povečal za 6 % na 31,5 milijona evrov, kar nakazuje, da so v podjetju uspeli povečati učinkovitost določenih operativnih procesov. Petrol je v drugem četrtletju po sprostitvi cen naftnih derivatov posloval rekordno, a celotno polletje ostaja slabše od lanskega zaradi vpliva vojne na Bližnjem vzhodu v prvem kvartalu.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Pretekli teden je znova postregel z mešanico geopolitike in nadaljevanjem sezone objave poslovnih rezultatov za drugo četrtletje. Sredi tega je ameriška centralna banka obrestne mere ohranila nespremenjene, a s precej bolj razdeljenim FED odborom kot doslej. Nafta je znova presegla 90 dolarjev za sod, tehnološki giganti pa so s svojimi četrtletnimi rezultati prinesli veliko volatilnosti.

Bližnji vzhod: nafta znova nad 90 dolarji

Čeprav je bil spor med ZDA in Iranom že zelo blizu dogovora, se je v preteklem tednu situacija znova zaostrila. Amerika je ponovno začela z raketnimi napadi na Iran. Trump je jasno povedal, da obstaja možnost, da bo odziv Amerike še ostrejši v primeru nadaljnjega nestrinjanja. Vnovična zaostritev je znova povzročila skok cene nafte. Brent je sredi tedna ponovno presegel mejo 90 dolarjev za sod in v tem območju prav tako zaključil teden. Proti koncu tedna so čez noč ponovno na mizo prišle novice o pogajanjih, kar je potisnilo ceno nekoliko nižje. Promet čez Hormuško ožino še vedno ostaja omejen, prihaja pa do nepredvidljivih ustavljanj in preusmerjanj s strani Irana. Zalivske države iščejo druge možnosti, ki bi jim omogočile nemoten transport, a zapleta se tudi v Rdečem morju kot alternativni morski poti.

ZDA: Fed obrestne mere pustil pri miru

Ameriška centralna banka, ki je imela zasedanje preteklo sredo, je pustila depozitno obrestno mero v enakem razponu, in sicer med 3,50 % in 3,75 %, že peti mesec zapored. Vendar je bila odločitev nekoliko manj jasna kot v preteklosti, saj je bila sprejeta z 9 glasovi proti 3 – trije člani odbora (Hammack, Kashkari in Logan) so si želeli dvig za 25 bazičnih točk, kar je bilo označeno kot eno največjih nestrinjanj v zadnjem času. Guverner Kevin Warsh je po seji ponovil, da cilj centralne banke, to je 2-odstotna inflacija, ostaja jasen ter da od njega ne mislijo odstopati. Zaradi višjih cen nafte in negotovosti glede odločitve centralne banke smo bili priča močnemu vzponu zahtevanih donosnosti ameriških obveznic. Desetletna je prvič po januarju 2025 presegla 4,7 %, tridesetletna pa je presegla raven, katere nismo videli vse od leta 2007, pri približno 5,25 %.

Ameriške delnice: sezona rezultatov velikih tehnoloških podjetij razburkala trge

Kljub številnim neznankam tako v Ameriki kot na Bližnjem vzhodu so ameriški indeksi teden zaključili višje. S&P 500 in Dow Jones sta pridobila približno 1 %, Nasdaq pa dobrih 1,5 %. Tudi v tem tednu je bilo objavljenih nekaj ključnih četrtletnih rezultatov (Amazon, Apple in Microsoft), na katere se je trg močno odzval. Amazon se je po objavi rezultatov zavihtel kar 15 % višje, predvsem na račun rasti storitev v oblaku. Microsoft je v četrtek zabeležil enega največjih enodnevnih skokov v svoji zgodovini zaradi prepričljivih donosov naložb v umetno inteligenco. Na drugi strani pa je Apple upadel za 7 % kot posledica slabšega poslovanja na Kitajskem. Nadaljnji pogovori, da bi Nvidia dala garancijo podjetju OpenAI za nakup njihovih čipov, pa pri vlagateljih vzbujajo vedno več vprašanj, ali so takšna in podobna dejanja že svarilni signal pred napihnjenostjo AI delnic.

Evropa: rekordi navkljub geopolitičnim pretresom

Evropski trgi pa so ponudili nekoliko drugačno sliko. Na vse pretrese so se odzvali dokaj trdoživo. Indeks STOXX 600 je v preteklem tednu celo dosegel rekordne ravni in teden zaključil praktično brez sprememb. Eden izmed največjih premikov je bila delnica Universal Music Group (-25 %), ki jo je doletel hud padec zaradi slabih rezultatov in spodletelega prevzema podjetja s strani Pershing Square Capital Management pod vodstvom Billa Ackmana. Najvišje ravni pa je dosegal tudi nemški DAX. Rast evropskih indeksov so predvsem podpirale banke Crédit Agricole, NatWest in Barclays s presenetljivo dobrim poslovanjem. Inflacija v evroobmočju naj bi ostala nekoliko povišana pri 2,9 %, kar daje še dodaten razlog, da bi lahko Evropska centralna banka na septembrskem srečanju posegla po ponovnem zvišanju depozitnih obrestnih mer.

Ljubljanska borza: NLB kljub višji ponudbi izgubila boj za Addiko

V Sloveniji je teden zaznamoval razplet večmesečne prevzemne bitke za avstrijsko Addiko Bank. Kljub temu da je NLB ponujala bistveno višjo ceno (37 evrov na delnico proti 26,5 evra pri konkurenčnem Raiffeisen Bank International), je RBI do izteka roka 29. julija zbral privolitve za 56,16 % delnic Addika in tako presegel svoj prevzemni prag pri 55 %. NLB je sicer pridobila podporo dobre tretjine delničarjev, a to ni zadostovalo. Krka je ostala najbolj trgovana delnica na borzi. Družba je delničarjem po skupščini odobrila nov program odkupa lastnih delnic v vrednosti do 251,9 milijona evrov, medtem ko je delnica po izplačilu letošnje dividende ostala blizu rekordnih ravni.

Zlato nazaj na 4.100 dolarjev

Zlato je večji del preteklega tedna ostalo okoli psihološke meje 4.000 USD za unčo, v petek pa je ob novici o vnovični prekinitvi napadov na Bližnjem vzhodu doživelo nekaj rasti in teden zaprlo malo nad 4.100 USD. Kam se bo zlato podalo v prihodnje, je odvisno na eni strani od geopolitične situacije in na drugi strani od donosnosti obveznic.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET