[50 % NIŽJI VSTOPNI STROŠKI]

Pridružite se nam v oktobru in investirajte z nižjimi vstopnimi stroški.*

Naročite se na posvet

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

V preteklem tednu je na delniških trgih Evrope in obeh ameriških kontinentih prevladoval pozitiven sentiment, ki je prišel do močnega izraza predvsem v Braziliji. V ospredju ostajata energija in tehnologija.

Brazilski trg z dominantno rastjo po volitvah

Trg v Braziliji je v preteklem tednu prikazal mogočno rast, kjer je indeks BOVESPA teden zaključil približno 8,84 % višje. Kljub lepi donosnosti indeksa celotnega brazilskega trga pa ni manjkalo delnic, ki so zrasle za več kot dvakrat toliko kot sam indeks, kot na primer NuBank Holding, ki je teden končal 20 % višje. Razlog za izjemen teden brazilskih delnic tiči v političnih premikih v državi, kjer je prvi krog volitev dobil desno usmerjeni Bolsonaro. Gibanje na trgih stare celine in onkraj Atlantika je bilo bolj zmerno a vseeno pozitivno naravnano. Evropski borzni indeks STOXX EUROPE 600 je pridobil 0,02 %, ameriški indeks S&P 500 je pridobil približno 1 %. Tehnološki NASDAQ pa je ob doseganju novih rekordov na koncu zabeležil manjšo rast. Rast gospodarstva in pritiski zaradi naraščajočih cen energentov bi lahko v ZDA s krepitvijo inflacije izzvali nadaljnje dvige obrestnih mer s strani Fed. Podoben pritisk energentov je pomembno okrepil inflacijo v Indiji, kar je tamkajšnjo centralno banko (RBI) v preteklem tednu že privedlo do novega dviga ključne obrestne mere za četrt odstotka na 5,5 %.

Trumpov dogovor z Rusijo o dobavi ruske nafte na trge ZDA

Napad na naftni tanker blizu obale Katarja je v minulem tednu izpostavil možne šibke točke trenutno uporabljene transportne poti skozi Hormuško ožino. Cena za sodček nafte se je tako znova povzpela s približno 102 na okoli 105 ameriškega dolarja. Trump je tako poleg dogovora s skupino G7 iskal dodatne možnosti za povečanje dobave nafte, priložnost pa našel v doslej sankcionirani ruski ponudbi. ZDA so tako v petek začasno odpravile sankcije za uvoz ruske nafte in se dogovorile z ruskimi dobavitelji, da nemudoma v ZDA dostavijo 300.000 ton nafte, dodatnih 500.000 ton v novembru in še dodaten milijon ton nafte takoj za tem. Takšen ukrep ameriškemu predsedniku vliva dodatno upanje na pravočasno znižanje cen nafte na domačih tleh in posledično pridobitev večjega števila glasov na vmesnih volitvah. Na drugi strani Evropska unija za zdaj ni napovedala podobnih začasnih odprav sankcij.

Umetna inteligenca še vedno razlog mnogih premikov na trgu

Tehnološka podjetja se soočajo z naraščajočim nezaupanjem uporabnikov zaradi incidentov, v katerih so modeli umetne inteligence (UI) brez dovoljenja vdrli v nekatere spletne strani in informacijske sisteme, med drugim v sisteme nemške spletne enciklopedije in platforme Hugging Face. Podjetja si prizadevajo zaupanje javnosti ponovno okrepiti, tokrat s pomočjo prijaznih obrazov novih maskot svojih modelov umetne inteligence. Na delniških trgih medtem pričakovanja vlagateljev v tehnologijo povezano z UI ostajajo zelo visoka, kar dokazuje tudi padec delnice Samsunga za 5 % kljub rekordnim četrtletnim rezultatom. Podjetja vse težje izpolnijo ta previsoka pričakovanja in vsaj prva reakcija na objave rezultatov poslovanja je vse pogosteje negativna. Poleg izjemnih rezultatov pa tako vlagatelji kot uporabniki pričakujejo hiter razvoj, zato podjetja iščejo poti do novih vlaganj. Broadcom načrtuje pridobitev več kot 50 milijard dolarjev sredstev za razvoj specializiranih čipov za umetno inteligenco za OpenAI, kot potencialna financerja pa se omenjata Apollo in Blackstone. Podobne pogovore z Apollom in Goldman Sachsom ima tudi Oracle. SpaceX medtem načrtuje zadolžitev v višini 40 milijard dolarjev za nakup čipov Nvidie. SpaceX pa je poleg nakupa čipov naznanil tudi ambicije po osvajanju telekomunikacijskega trga z dogovorom o nakupu frekvenčnih licenc za približno 8 milijard dolarjev. Novica je v petek povzročila padec cen delnic več obstoječih mobilnih operaterjev, kot na primer delnice T-Mobile US, ki je v večinski lasti Deutsche Telekoma, ki je upadla za 13 %, AT&T, ki je izgubila okoli 10 % in delnica družbe Verizon, ki je oslabela za približno 10 %. Na drugi strani pa so ob novici o potencialnem povečanju povpraševanja po telekomunikacijski infrastrukturi porasle delnice upravljavcev telekomunikacijskih stolpov. Med temi podjetji so Crown Castle, katerega delnica je porasla za okoli 15 %, American Tower z rastjo delnice za okoli 9 % in SBA Communications, kjer je delnica zrasla za približno 7 %.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu se je odrazilo v močni rasti cen energentov. Slednje ima veliko vpliva na oblikovanje denarne politike in prihajajoče volitve v ZDA.

Eskalacija konfliktov na Bližnjem Vzhodu

Napetosti na Bližnjem Vzhodu zajemajo vedno večje geografsko območje, kar vliva dodatno negotovost tako na političnem parketu kot tudi na kapitalskih trgih. V preteklem tednu so bile s strani Irana neuspešno napadene ladje mornarice ZDA, na kar so ZDA odgovorile z uspešnimi napadi na tri iranske tankerje za prevoz goriva. Poleg tega so oborožene milice, ki jih podpira Iran, izvedle napade na energetsko infrastrukturo Savdske Arabije in s tem onemogočile tako pomembno rafinerijo nafte kot tudi naftovod med vzhodom in zahodom Saudove Arabije, ki je kot obvod Hormuške ožine do določene mere oblažil vpliv spopadov na dobavo nafte v svetu. Za nameček so jemenski Hutiji vzpostavili tudi popolni nadzor nad ožino Bab al-Mandeb, ki je vstopna točka v Rdeče morje iz Indijskega oceana. Vsi ti dogodki so poskrbeli za skok cene sodčka brent nafte za okoli 7,85 %, ki je tako ponovno prebila mejo 100 ameriških dolarjev za sodček in teden zaključila pri okoli 104,6 ameriških dolarjev za sodček. Poleg ostalih dejavnikov je zgoraj omenjeno dogajanje pomembno vplivalo na kapitalske trge po svetu. Ameriški delniški indeksi so v zadnjem tednu nekoliko padli. Delniški indeks S&P 500 je v tem obdobju tako padel za približno 0,22 %, medtem ko je indeks NASDAQ 100 upadel nekoliko bolj in sicer za 0,47 %. Delniški indeks s podjetji iz stare celine STOXX Euro 600 pa je upadel nekoliko bolj od svojega ameriškega konkurenta, in sicer za približno 1,66 %.

Dvig obrestnih mer v evro območju

Evropska centralna banka (ECB) je na zasedanju v preteklem tednu dvignila ključne obrestne mere za 0,25 odsotne točke. Na odločitev je v veliki meri vplivalo pričakovano gibanje inflacije, ki naj bi ostala povišana še kar nekaj časa. Avgusta je inflacija v evro območju porasla do najvišjih ravni od septembra 2023 in trenutno znaša 3,3 %. Obrestna mera mejnega depozita ECB tako trenutno znaša 2,50%. Predsednica ECB Christine Lagarde je opozorila na dodaten veter v hrbet inflaciji zaradi dražitve energentov ob nemirih na Bližnjem Vzhodu, medtem ko je jedrna inflacija ostala pri približno enakih vrednostih kot v juliju. Nižja jedrna inflacija nakazuje na to, da zaenkrat še ni prišlo do prelivanja vpliva dražitev energentov na širšo ekonomijo Evro območja. Prav tako je predsednica Lagarde pojasnila, da ECB trenutno ni na poti k nižanju obrestnih mer v prihodnje, kar mnogi analitiki jemljejo kot povečano verjetnost za nadaljnja višanja obrestne mere s strani ECB.

Nadaljevanje višanja donosnosti obvezniških papirjev ZDA

Načrt ameriškega finančnega ministrstva, da bi z odkupi dolgoročnih obvezniških papirjev znižal donosnost teh obveznic, se ti plani niso iztekli po načrtih. Donosnost desetletne ameriške obveznosti se je v preteklem tednu vztrajno vzpenjala in prišla do dobrih 4,97 % donosa, kar predstavlja najvišje ravni od leta 2023. Donosnost desetletne ameriške obveznice se tako vztrajno približuje psihološko pomembni meji 5 %. Nadaljevanje tega trenda vztrajno viša ceno zadolževanja, kar bi lahko ob podaljšanem vztrajanju trenda vodilo v večji pritisk na ekonomijo ZDA.

Negotovost izida za tabor predsednika Trumpa na ameriških vmesnih volitvah

3. november 2026 je za ZDA pomemben dan, saj so na sporedu vmesne volitve ob polletju predsedniškega mandata. Izid teh volitev lahko pomembno vpliva na nadaljnji dve leti predsedovanja Donalda Trumpa, saj se ob morebitnem slavju Demokratov dodobra oteži nemoteno predsedovanje predsednika Trumpa. Z namenom, da bi ohranili popolno podporo tako v predstavniškem domu kot tudi v senatu, Republikanci aktivno izvajajo politično kampanjo za krepitev pozicije pred volitvami. Poleg govorov predstavnikov stranke in predsednika širom ZDA, je slednji volivcem v primeru zmage in posledično ohranitve neomajne podpore v predstavniškem domu in senatu obljubil 5.000 ameriških dolarjev »dividende« s strani ZDA za vsakega državljana. Omenjeni politični »bonbonček« s strani predsednika pa bi tako povišal tudi državni dolg za dodaten bilijon dolarjev, kar pa za trenutni državni dolg, ki že tako presega dolgoročno vzdržne meje niso dobre novice.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Prvi teden septembra je postregel s pestrim geopolitičnim dogajanjem s fokusom na dogajanju na Bližnjem vzhodu. Vlagatelji so bili tudi pozorni na ameriške makroekonomske objave in novice iz gospodarstva.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Vnovični pritiski na naftne trge zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu

Pretekli teden je prinesel vnovične vojaške spopade na območju Bližnjega vzhoda, kjer sta obe strani, tako ZDA kot Iran, uveljavljali svojo voljo. Iranske oblasti so napovedale spremenjen pristop do obravnave Hormuške ožine, in sicer, da bo v prihodnje ta obratovala pod njihovim ali potencialno deljenim nadzorom skupaj z Omanom. ZDA na drugi strani takemu konceptu nadzora nad ožino niso naklonjene in so poleg izjave predsednika Trumpa, da bi ožina lahko bila teritorij ZDA, izvedle tudi vojaške napade na strateške cilje. Iranska stran ni odlašala z odgovorom in je tako napadla ozemlja v regiji, kjer so prisotne ameriške vojaške sile. Rezultat spopadov pa niso bile le ruševine, temveč tudi vnovičen skok nafte na svetovnih trgih. Slednja je v preteklem tednu poskočila za slabih 8 % in tako teden zaključila pri 97,4 ameriškega dolarja za sodček, medtem ko je v istem obdobju cena zemeljskega plina v Evropi porasla za dobre 3 %.

Število novo ustvarjenih novih zaposlitev v ZDA precej višje od pričakovanj

Konsenz za število novih zaposlitev avgusta v ZDA je znašal cca. 53 tisoč novih delovnih mest. Dejansko poročana številka 162 tisoč novih delovnih mest ter popravek objav iz prejšnjih mesecev navzgor je ob zaključku delovnega tedna presenetila marsikoga. Nepričakovano močna rast novih zaposlitev je nakazala na moč ameriškega gospodarstva, kar bi lahko še dodatno povečalo inflacijo. Posledično so se povečala pričakovanja tržnih udeležencev glede možnosti dviga ključne obrestne mere Fed na zasedanju v septembru za 25 bazičnih točk. Slednje pa se je odrazilo v rasti ameriških zahtevanih donosnosti.

Delniški indeksi v ZDA z blago rastjo, medtem ko v Evropi manjši padec

V preteklem tednu so delniški indeksi v ZDA na dnevnih ravneh beležili padce in rasti, teden pa na koncu zaključili pozitivno. Indeks S&P 500 je teden zaključil praktično nespremenjen (0,01 % rast), dočim je indeks NASDAQ 100 prikazal malenkostno rast s pozitivnimi 0,4 %. Poleg vojaških spopadov na Bližnjem Vzhodu so na gibanje (posameznih) delnic vplivali tudi bolj izolirani dogodki, kot na primer odločitev ameriškega sodišča, da ne bo zahtevalo oddelitev delov poslovanja družbe Alphabet (Google) zaradi domnevnega monopola na področju oglaševanja. Poslovne rezultate je objavil oblikovalec polprevodnik Broadcom. Ne glede na boljše rezultate od lanskih so bili vlagatelji z rezultati razočarani, saj je cena delnice upadla.

Zgodovinski premiki pri Volkswagnu ustvarjajo novo upanje

Znotraj koncerna Volkswagen so po pritisku poslovodstva sindikati pristali na obsežnejše rezanje delovnih mest, kar bo število izgubljenih delovnih mest predvidoma zvišalo iz prej napovedanih 50 tisoč na okoli 100 tisoč. Poleg tega napovedujejo tudi zapiranje do štirih proizvodnih obratov na nemških tleh in ukinjanje nekaterih modelov avtomobilov. Vse te ukrepe največji nemški proizvajalec v avtomobilski industriji napoveduje zaradi dodatnih poslabšanj v poslovanju družbe. S temi ukrepi naj bi si Volkswagen omogočil večjo stroškovno učinkovitost in tudi boljšo konkurenčnost v primerjavi s cenovno bolj dostopnimi azijskimi proizvajalci, prav tako pa preko teh ukrepov naznanjajo tudi dvig dobičkonosnosti podjetja iz trenutnih slabih 4 % na ciljnih 9 %. Napovedi so se odrazile tudi v ceni delnice podjetja, ki je po omenjenih novicah poskočila.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Za nami je zadnji teden avgusta, ki nam je ponudil kar nekaj pomembnih dogodkov. Od rezultatov največjega podjetja na svetu po tržni kapitalizaciji (Nvidia), simpozija centralnih bančnikov v Jackson Holu (ZDA) ter popravka tečajev plemenitih kovin.

Rahla rast ameriških delniških indeksov

Ameriški delniški indeksi so v preteklem tednu zabeležili rahlo rast. Indeks S&P 500 je teden zaključil 0,5 % višje, tehnološki Nasdaq pa se je povzpel za 0,9 %. Znotraj indeksa S&P 500 je največ pridobil tehnološki sektor, ki je zrasel za 3,4 %. Po drugi strani je največji upad utrpel sektor osnovnih potrošniških dobrin, ki je zdrsnil za 2,2 %. Oči vlagateljev so bile uprte predvsem v objavo poslovnih rezultatov tehnološkega giganta Nvidia. Ta je ponovna presegla pričakovanja trga in analitikov ter zabeležila 96,2 milijarde dolarjev četrtletnih prihodkov, kar pomeni kar 106 % rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Vodstvo je ob tem napovedalo približno 70 % rast prihodkov v naslednjem fiskalnem letu. Delnica se je na novice odzvala s skokom tečaja. Odmeval je tudi zaključek tožbe proti družbi Meta (Facebook), ki bo morala v ZDA plačati do 18 milijard ameriških dolarjev kazni zaradi obtožb o načrtnem povzročanju odvisnosti od družbenih omrežij med otroki in najstniki. Kazen bo družba morala poravnati v naslednjih desetih letih. Dobre poslovne rezultate so objavile tudi številne družbe iz sektorja programske opreme, ki so bila v zadnjem obdobju pod pritiskom zaradi vprašanj, kako bo nanje vplivala umetna inteligenca. Glavni zmagovalci so bile družbe Salesforce in Okta, katerih delnice so po objavi poročil poskočile za več kot 20 %.

Brez opaznejših premikov evropskih delniških indeksov

Evropski delniški indeksi niso zabeležili opaznejših premikov. Stoxx Europe 600 je teden zaključil zgolj 0,15 % višje. Negotovost na Bližnjem vzhodu in posledične motnje v dobavnih verigah in energentih imajo večji učinek na evropsko gospodarstvo.

Kljub vojnim grožnjam in strahu pred dražjo energijo je zaključek tedna prinesel pozitivno presenečenje. Evropska komisija je v petek objavila kazalnik gospodarskega zaupanja (ESI) za evro območje, ki je presenetil analitike in zrasel na 98,4 točke (z julijskih 97,1). Ta najvišja raven od začetka leta dokazuje, da evropsko gospodarstvo kljub zunanjim šokom in rastočim stroškom financiranja zaenkrat ohranja visoko stopnjo odpornosti.

Vsakoletni simpozij Fed v Jackson Holu

Konec avgusta vlagatelji povezujejo z vsakoletnim simpozijem ameriške centralne banke, ki poteka v Jackson Holu. Tokrat jih je zanimal predvsem govor novopečenega predsednika Fed Kevina Warsha, saj imajo njegova stališča velik vpliv na prihodnja pričakovanja glede monetarne politike. Čeprav Warsh ni dal točnih napovedi za nadaljnje ukrepe, je jasno poudaril, da njihova glavna naloga še vedno ostaja zasledovanje cilja 2 % inflacije, od katere so še močno oddaljeni. Indeks PCE je v avgustu pokazal vrednost 3,7 %, kar je 0,1 % višje, kot so pričakovali analitiki. Jasno je, da bitka z inflacijo še zdaleč ni zaključena. Trg je posledično začel vračunavati večjo verjetnost dviga obrestnih mer za 25 bazičnih točk na septembrskem srečanju, ta je skočila na 60 %.

Nafta tipa Brent pretekli teden zabeležila večjih padec

Kljub temu da situacija na Bližnjem vzhodu ostaja napeta, je nafta tipa Brent pretekli teden zabeležila večjih padec (-5,4 %) in teden zaključila pri 89,3 ameriških dolarjev za sodček. Poveljstvo ameriške vojske je potrdilo, da so odstranili vse pomorske mine v Hormuški ožini, vendar plovba čez ožino še vedno ne poteka prosto. Na povečana pričakovanja glede dviga obrestnih mer ameriške centralne banke so se odzvale tudi plemenite kovine. Po dolgem obdobju rasti zlata je v petek prišlo do popravka cene in zlato je teden zaključilo 3,2 % nižje. Podobna je bila tudi reakcija srebra, saj je njegova cena padla za 3,6 %.

Slovenske delnice ostajajo močne

Domači borzni indeks SBITOP je v preteklem tednu zabeležil minimalen padec za 0,2 % in teden zaključil pri 3.208 točkah. Kljub temu slovenske delnice ostajajo močne, indeks namreč od začetka leta beleži skoraj 30 % rast. Rezultate polletnega poslovanja so objavili Petrol, Telekom Slovenije, Salus in Vzajemna. Slovenski ponudnik telekomunikacijskih storitev je zabeležil 4 % rast prihodkov, ki so znašali 366,9 milijona evrov. Čisti dobiček se je povečal za 6 % na 31,5 milijona evrov, kar nakazuje, da so v podjetju uspeli povečati učinkovitost določenih operativnih procesov. Petrol je v drugem četrtletju po sprostitvi cen naftnih derivatov posloval rekordno, a celotno polletje ostaja slabše od lanskega zaradi vpliva vojne na Bližnjem vzhodu v prvem kvartalu.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Že drugi teden zapored smo bili na delniških trgih priča odličnemu vzdušju in rekordnim ravnem. Glavni ameriški indeks S&P 500 je znova zabeležil najvišje ravni. Razlogi so bili predvsem objava inflacije skladno s pričakovanji, ki je pomirila vlagatelje, saj se je verjetnost za dvig obrestnih mer s strani Fed zmanjšala. Dodaten veter v hrbet je bilo tudi nadaljevanje objav odličnih poslovnih rezultatov družb, ki se lahko primerjajo z rezultati med okrevanjem po krizi covid-19. Tudi zahtevane donosnosti na obvezniških trgih so se nekoliko znižale. Čeprav napetosti na Bližnjem vzhodu še zdaleč niso zaključene in je možnost za zaostritev razmer še vedno na mizi, se zdi, da jim delniški trgi ne posvečajo preveč pozornosti.

Delnice

V četrtek (13. 8. 2026) je indeks S&P 500 dosegel doslej najvišjo raven in se povzpel na rekordnih 7.816 indeksnih točk. Dobički družb v drugem četrtletju so zrastli za kar 31 % glede na enako obdobje lani, kar je omogočilo nadaljnjo rast indeksa S&P 500. Po močni rasti dobičkov v letošnjem letu (za zdaj), so analitiki nekoliko skromnejši za prihodnje leto, za katero je predvidena rast dobičkov 13,6 %. Precej pozornosti je požela delnica družbe Reddit, čigar cena je ob novici, da se bo pridružila indeksu S&P 500, močno poskočila in zabeležila rast dobrih 15 %. Evropski delniški indeksi v tem tednu niso sledili ameriškim, ampak so doživeli prvi tedenski upad v zadnjih petih tednih. Osrednji evropski delniški indeks je teden zaključil 0,4 % nižje pri 657,86 točke. Ne glede na vsa morebitna tveganja na obzorju je volatilnost v Evropi dosegla najnižje ravni v letošnjem letu.

ZDA inflacija

V preteklem tednu sta bila v ZDA objavljena dva pomembna makroekonomska kazalnika: inflacija, ključen kazalnik za uravnavanje denarne politike ameriške centralne banke, ter indeks cen pri proizvajalcih. Julijska inflacija je v ZDA znašala 3,4 %, kar je bilo skladno s pričakovanji analitikov, vseeno pa ostaja precej višja v primerjavi z želenim ciljem 2,0 %. Tržni udeleženci so se na objavo odzvali pozitivno, saj so se bali objave precej višje inflacije. Na podlagi objave je trg močno zmanjšal možnost zvišanja ključnih obrestnih mer na naslednjem zasedanju Fed. Trenutno je v tržnih obrestnih merah vračuna 30 % verjetnost, da bo Fed na septembrskem srečanju zvišal obrestne mere. To je sprožilo padec zahtevanih donosnosti, pri čemer je 10-letna ameriška obveznica z vrha pri 4,74 % zdrsnila na 4,67 %.

Japonski jen

Japonska se že vrsto let spopada z izrazitim padcem domače valute (jen), kar povzroča višjo domačo inflacijo, saj je otoška država precej odvisna od uvoza. Nedavno so japonske oblasti izvedle intervencijo v obrambo svoje valute skupaj z Američani. Kljub temu da je bil ukrep kratkoročno uspešen, je jen ponovno začel izgubljati vrednost. Vlagatelji so v pričakovanju naslednjega zasedanja japonske centralne banke in pričakujejo dvig bodisi septembra bodisi oktobra. Dvig ključnih obrestnih mer bi lahko nazaj domov pritegnil nekaj več kapitala, kar bi zmanjšalo verjetnost za nadaljnji padec jena. Na drugi strani je bila rast BDP v drugem četrtletju pri 1,1 % nižja od konsenza, ki je pričakoval 2-% rast, kar je lahko težava, sploh ob predpostavki, da bi višanje obrestnih mer še dodatno upočasnilo gospodarstvo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

 

Močna rast dobičkov podjetij

Ob tem se krepijo opozorila nekaterih uveljavljenih mednarodnih vlagateljev, da je na trgu balon in da so tehnološke delnice precenjene. A ker je rast delniških trgov močno povezana z močno rastjo dobičkov, se vrednotenja delniških trgov niso povišala. Posledično je položaj drugačen kot v nekaterih preteklih balonih na kapitalskem trgu.

Bližamo se koncu sezone objav poslovanja podjetij za 1. polletje 2026, saj je rezultate objavilo že skoraj 90 odstotkov vseh podjetij. Napovedi je preseglo 86 odstotkov vseh podjetij, kar je precej nad 5- in 10-letnimi povprečji. Dobički, ko odstranimo vse enkratne dogodke, rastejo s stopnjo 26 odstotkov na letni ravni, kar je celo hitreje od pokoronskega okrevanja leta 2021. A pomembnejše je, da rastejo dobički in napovedi poslovanja v prav vseh sektorjih ameriškega gospodarstva, kar se dogaja zelo redko. V Evropi je rast dobičkov 22-odstotna in s tem ena najvišjih v zadnjih desetih letih. Tudi če iz izračunov odstranimo rast dobičkov energetskih podjetij zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, je rast dobičkov pri 12 odstotkih še vedno bistveno višja od povprečij, ki jih je vajena Evropa. Podobne trende opažamo tudi na Japonskem in nekaterih drugih trgih. Izjema ostaja Kitajska, ki se ji nikakor ne uspe izvleči iz primeža krčenja notranjegospodarske aktivnosti in nizkega nivoja zaupanja potrošnikov.

Zaradi močne rasti dobičkov so vrednotenja delnic le malenkost nad zgodovinskimi povprečji, kar ne govori v prid zgodbi o balonu. Delniški trgi in delnice rastejo zaradi močne rasti dobičkov. Trend močno podžiga močna rast investicij v vse, kar je povezano z razvojem umetne inteligence. Na mestu ostaja vprašanje, ali bo donos teh investicij upravičil velikanske investicije. A to ne pojasni, zakaj rastejo dobički praktično v vseh panogah gospodarstva. Podjetja iz vseh sektorjev tudi zaradi uporabe umetne inteligence izboljšujejo profitabilnost poslovanja, kar je pozitiven znak za delniške trge. Višja profitabilnost sicer vpliva negativno na plače oziroma njihova rast zaostaja tako za rastjo inflacije kot tudi profitabilnostjo. To ustvarja trenja, ki jih bodo reševali politiki in gospodarstveniki, a v tem trenutku vlagateljev to ne zanima pretirano. Investicije v umetno inteligenco in trošenje držav je tisto, kar žene svetovno gospodarstvo in prinaša prelivanje sredstev v odlične rezultate podjetij in naprej v rastoče delniške trge. S tem se razkorak med donosi na bankah ter donosi na kapitalskih trgih še povečuje. Trend, ki se razvija že nekaj časa, se še krepi. Vlagatelji v realno premoženje, kot so delnice ali nepremičnine, pridobivajo, bančni varčevalci pa močno izgubljajo. Investicije v realno premoženje prinašajo denarni tok in donos. Bančni donosi ob povišani inflaciji, tudi kot posledici pretiranega državnega trošenja, ostajajo mizerni in ne prinašajo niti ohranjanja kupne moči. Tega se vse bolj zavedajo tudi politiki. Celo nemški. Ravno ta torek je nemški ministrski kabinet potrdil okvirni predlog reforme, po katerem bodo pokojninski računi iz državnih postali kapitalski z vlaganjem na kapitalske trge, obenem pa bi vsem mladoletnim državljanom Nemčija dajala po deset evrov na mesec kot obliko naložbe v delnice. Nekaj podobnega, kar počno v ZDA. Spremembe verjetno pridejo tudi v Slovenijo z nekajletno zamudo. Postalo je jasno, da varčevanja brez investiranja na kapitalske trge ni več.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Za nami je prvi avgustovski teden, ki je postregel z visokimi temperaturami – nič manj vroče pa ni bilo niti na kapitalskih trgih. Osrednji ameriški in evropski delniški indeksi so v preteklem tednu dosegli rekordne ravni, sledil pa jim je tudi slovenski indeks SBI TOP. Nadaljevanje pogovorov o sklenitvi mirovnega sporazuma na Bližnjem vzhodu je na trge prineslo optimizem. Slabši podatki z ameriškega trga dela pa so zmanjšali pričakovanja glede morebitnega zvišanja ključne obrestne mere ameriške centralne banke Fed. 

Wall Street na rekordih, trg dela hladi pričakovanja o obrestnih merah

V sredo je ameriški indeks S&P 500 dosegel novo rekordno raven in se povzpel vse do 7.790 točk. Od dna, ki ga je dosegel marca zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu, je zrasel za dobrih 22 %, in to v zgolj štirih mesecih.

V preteklem tednu so k rasti poleg optimizma glede konca sovražnosti na Bližnjem vzhodu prispevale tudi spodbudne objave poslovnih rezultatov družb. Največ naslovnic je pritegnila družba Palantir (PLTR), ki je močno presegla pričakovanja analitikov. Svoje prihodke je namreč povečala za 93 % glede na enako obdobje lani.

Do zdaj je rezultate objavilo že več kot 90 % družb iz ameriškega indeksa S&P 500, zato se sezona objav počasi zaključuje.

V petek so bili objavljeni ameriški podatki o trgu dela. Trg je pričakoval, da bo gospodarstvo ustvarilo 80.000 novih delovnih mest, namesto tega pa je bilo izgubljenih 23.000 delovnih mest. Šibkost ameriškega trga dela je pozitivno vplivala na cene ameriških delnic in obveznic, saj je ob težavah na trgu dela verjetnost za zvišanje ključne obrestne mere manjša.

Evropski trgi v znamenju rekordov, tehnologije in bank

Nove rekorde so dosegli tudi številni evropski delniški trgi. Osrednji evropski indeks STOXX Europe 600 je v petek dosegel rekordnih 663 točk. Glavni dejavniki rasti so bili podobni kot v ZDA.

Nekaj več kot 60 % podjetij je preseglo pričakovanja analitikov glede poslovnih rezultatov. Dobiček na delnico je bil v povprečju za 23 % višji kot v enakem obdobju preteklega leta.

Najvišje donose sta beležila predvsem sektorja polprevodnikov in tehnologije, k rasti pa so največ prispevale večje družbe, kot sta ASML in Infineon.

Pomemben prispevek je prinesel tudi bančni sektor, ki je nekoliko stran od žarometov zabeležil močno rast. Zaradi višjih profitnih marž in okolja višjih obrestnih mer je evropski bančni sektor letos pridobil že 22 %.

SBI TOP do zgodovinskega vrha, v ospredju rezultati NLB

Tudi na slovenskem delniškem trgu smo podirali rekorde. Čeprav je SBI TOP teden zaključil 0,53 % nižje, je v začetku tedna dosegel zgodovinsko najvišjo raven in se povzpel do 3.265 indeksnih točk.

Polletne rezultate je objavila NLB. Kljub rasti prihodkov je skupina NLB do konca junija ustvarila 252,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 8 % manj kot v enakem obdobju lani. Nekoliko višje so tudi rezervacije za slaba posojila. Veliko vlagateljev se sprašuje, ali bodo zaradi neuspešnega prevzema Addiko Bank deležni višje dividende. Predsednik uprave Blaž Brodnjak je na videokonferenci dejal, da imajo zdaj oči uprte v Albanijo in Bosno, sicer pa so pripravljeni denar razdeliti delničarjem.

Zlato in srebro nadaljujeta vzpon, nafta nekoliko nižje

Zlato je tudi v preteklem tednu nadaljevalo okrevanje po močnem upadu v prvi polovici leta in ponovno pridobilo vrednost. Teden je začelo pri 4.083 ameriških dolarjih za unčo in končalo pri 4.340 dolarjih ter s tem zabeležilo skoraj 7-odstotno rast. Nadaljevanje rasti podpirajo tudi pričakovanja trga, da zaradi nekoliko šibkejšega ameriškega trga dela morda ne bomo priča zvišanju ključnih obrestnih mer v ZDA.

Srebro, ki je sicer od začetka leta utrpelo še precej večji padec tečaja (–54 %), je prav tako zaključilo teden v zelenem, in sicer z 10-odstotno rastjo.

Ob nadaljevanju pogajanj o koncu konflikta na Bližnjem vzhodu je rahlo upadla tudi cena nafte.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Pretekli teden je znova postregel z mešanico geopolitike in nadaljevanjem sezone objave poslovnih rezultatov za drugo četrtletje. Sredi tega je ameriška centralna banka obrestne mere ohranila nespremenjene, a s precej bolj razdeljenim FED odborom kot doslej. Nafta je znova presegla 90 dolarjev za sod, tehnološki giganti pa so s svojimi četrtletnimi rezultati prinesli veliko volatilnosti.

Bližnji vzhod: nafta znova nad 90 dolarji

Čeprav je bil spor med ZDA in Iranom že zelo blizu dogovora, se je v preteklem tednu situacija znova zaostrila. Amerika je ponovno začela z raketnimi napadi na Iran. Trump je jasno povedal, da obstaja možnost, da bo odziv Amerike še ostrejši v primeru nadaljnjega nestrinjanja. Vnovična zaostritev je znova povzročila skok cene nafte. Brent je sredi tedna ponovno presegel mejo 90 dolarjev za sod in v tem območju prav tako zaključil teden. Proti koncu tedna so čez noč ponovno na mizo prišle novice o pogajanjih, kar je potisnilo ceno nekoliko nižje. Promet čez Hormuško ožino še vedno ostaja omejen, prihaja pa do nepredvidljivih ustavljanj in preusmerjanj s strani Irana. Zalivske države iščejo druge možnosti, ki bi jim omogočile nemoten transport, a zapleta se tudi v Rdečem morju kot alternativni morski poti.

ZDA: Fed obrestne mere pustil pri miru

Ameriška centralna banka, ki je imela zasedanje preteklo sredo, je pustila depozitno obrestno mero v enakem razponu, in sicer med 3,50 % in 3,75 %, že peti mesec zapored. Vendar je bila odločitev nekoliko manj jasna kot v preteklosti, saj je bila sprejeta z 9 glasovi proti 3 – trije člani odbora (Hammack, Kashkari in Logan) so si želeli dvig za 25 bazičnih točk, kar je bilo označeno kot eno največjih nestrinjanj v zadnjem času. Guverner Kevin Warsh je po seji ponovil, da cilj centralne banke, to je 2-odstotna inflacija, ostaja jasen ter da od njega ne mislijo odstopati. Zaradi višjih cen nafte in negotovosti glede odločitve centralne banke smo bili priča močnemu vzponu zahtevanih donosnosti ameriških obveznic. Desetletna je prvič po januarju 2025 presegla 4,7 %, tridesetletna pa je presegla raven, katere nismo videli vse od leta 2007, pri približno 5,25 %.

Ameriške delnice: sezona rezultatov velikih tehnoloških podjetij razburkala trge

Kljub številnim neznankam tako v Ameriki kot na Bližnjem vzhodu so ameriški indeksi teden zaključili višje. S&P 500 in Dow Jones sta pridobila približno 1 %, Nasdaq pa dobrih 1,5 %. Tudi v tem tednu je bilo objavljenih nekaj ključnih četrtletnih rezultatov (Amazon, Apple in Microsoft), na katere se je trg močno odzval. Amazon se je po objavi rezultatov zavihtel kar 15 % višje, predvsem na račun rasti storitev v oblaku. Microsoft je v četrtek zabeležil enega največjih enodnevnih skokov v svoji zgodovini zaradi prepričljivih donosov naložb v umetno inteligenco. Na drugi strani pa je Apple upadel za 7 % kot posledica slabšega poslovanja na Kitajskem. Nadaljnji pogovori, da bi Nvidia dala garancijo podjetju OpenAI za nakup njihovih čipov, pa pri vlagateljih vzbujajo vedno več vprašanj, ali so takšna in podobna dejanja že svarilni signal pred napihnjenostjo AI delnic.

Evropa: rekordi navkljub geopolitičnim pretresom

Evropski trgi pa so ponudili nekoliko drugačno sliko. Na vse pretrese so se odzvali dokaj trdoživo. Indeks STOXX 600 je v preteklem tednu celo dosegel rekordne ravni in teden zaključil praktično brez sprememb. Eden izmed največjih premikov je bila delnica Universal Music Group (-25 %), ki jo je doletel hud padec zaradi slabih rezultatov in spodletelega prevzema podjetja s strani Pershing Square Capital Management pod vodstvom Billa Ackmana. Najvišje ravni pa je dosegal tudi nemški DAX. Rast evropskih indeksov so predvsem podpirale banke Crédit Agricole, NatWest in Barclays s presenetljivo dobrim poslovanjem. Inflacija v evroobmočju naj bi ostala nekoliko povišana pri 2,9 %, kar daje še dodaten razlog, da bi lahko Evropska centralna banka na septembrskem srečanju posegla po ponovnem zvišanju depozitnih obrestnih mer.

Ljubljanska borza: NLB kljub višji ponudbi izgubila boj za Addiko

V Sloveniji je teden zaznamoval razplet večmesečne prevzemne bitke za avstrijsko Addiko Bank. Kljub temu da je NLB ponujala bistveno višjo ceno (37 evrov na delnico proti 26,5 evra pri konkurenčnem Raiffeisen Bank International), je RBI do izteka roka 29. julija zbral privolitve za 56,16 % delnic Addika in tako presegel svoj prevzemni prag pri 55 %. NLB je sicer pridobila podporo dobre tretjine delničarjev, a to ni zadostovalo. Krka je ostala najbolj trgovana delnica na borzi. Družba je delničarjem po skupščini odobrila nov program odkupa lastnih delnic v vrednosti do 251,9 milijona evrov, medtem ko je delnica po izplačilu letošnje dividende ostala blizu rekordnih ravni.

Zlato nazaj na 4.100 dolarjev

Zlato je večji del preteklega tedna ostalo okoli psihološke meje 4.000 USD za unčo, v petek pa je ob novici o vnovični prekinitvi napadov na Bližnjem vzhodu doživelo nekaj rasti in teden zaprlo malo nad 4.100 USD. Kam se bo zlato podalo v prihodnje, je odvisno na eni strani od geopolitične situacije in na drugi strani od donosnosti obveznic.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Za nami je teden, ki je prinesel veliko volatilnosti. Na trg so jo prinesli poslovni rezultati dveh od t. i. »veličastnih sedem«, katerih reakcije na borzi so bile dokaj burne. Dvomi in nejasnosti ostajajo tudi na Bližnjem vzhodu, kjer se je situacija še bolj zapletala. To se je odrazilo predvsem na ceni sodčka nafte, ki je rasla cel teden. ECB je imela zasedanje in ohranila obrestne mere nespremenjene. Vse več pomislekov pa je tudi na področju polprevodnikov, pri katerem se trg ne more povsem odločiti, v katero smer bi se odpravil.

 

Poslovni rezultati

Preteklo sredo sta tako Alphabet (Google) kot Tesla objavila svoje poslovne rezultate za drugo četrtletje. Alphabet je imel prvič v svoji zgodovini borzne družbe negativen četrtletni prosti denarni tok, ki je znašal -5,9 milijarde ameriških dolarjev; razlog je močna povečanje investicij na področju umetne inteligence. Povečali so svoje projekcije glede kapitalskih izdatkov za celotno leto, ki naj bi znašali med 195 in 205 milijard dolarjev, zvišano iz prejšnjega razpona 180–190 milijard. Kljub novici, da bo podjetje še naprej investiralo v razvoj, je delnica v četrtek po objavi padla za več kot 6 %, kar je dalo vedeti, da izid investicij v umetno inteligenco še ni čisto znan.

Prav tako ni bilo zaznati navdušenja ob rezultatih Tesle. Tako kot Alphabet je tudi Tesla zabeležila negativen prosti denarni tok, ki je znašal 1,09 milijarde dolarjev. Delnica je v četrtek padla za kar 15 % in nadaljevala letošnji padec. Musk je rezultate pojasnjeval s tezo, da je povečanje kapitalskih izdatkov v tem trenutku zelo pomembno.

ECB

Christine Lagarde je na zasedanju ECB naznanila, da bo ključna obrestna mera mejnega depozita ostala nespremenjena pri 2,25 %. Vseeno se pričakuje, da bi lahko ECB na septembrskem srečanju obrestne mere ponovno dvignila, kot je to storila že na junijskem srečanju. Na končno odločitev bosta močno vplivala situacija na Bližnjem vzhodu in gibanje inflacije v evro območju. Predsednica Lagarde je izpostavila, da so primerno pozicionirani, da bodo ob morebitnih spremembah pravočasno ukrepali.

Nafta

Tako kot ECB tudi trg nafte podrobno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Zaradi ponovne eskalacije konflikta in medsebojnega obstreljevanja se je pretok skozi Hormuško ožino ponovno ustavil. se je dvignila tudi cena nafte. Dodatna eskalacija je bil napad jemenskih Hutijev na Saudovo Arabijo in njene tankerje, saj bi to morebiti ogrozilo prometu tudi skozi ožino Bab el Mandeb. Cena nafte WTI se je prejšnji teden zavihtela vse do 93 dolarjev na sodček, teden pa zaključila malo pod 90 dolarji. Analitiki ameriške investicijske banke Goldman Sachs opozarjajo, da bi se lahko cena nafte še močno dvignila, če bi se motnje v Hormuški ožini nadaljevale.

Polprevodniki

Velika volatilnost je bila prisotna tudi na polprevodniških delnicah. Vlagatelji še vedno ne vedo katere družbe bodo iz cikla izšle kot zmagovalke in katere ne. Družba TSMC je napovedala dodatno širitev proizvodnih zmogljivosti v Arizoni ob “večletnem trendu velikega povpraševanja”. Polprevodniki imajo tudi svojo politično plat. Kitajska se nagiba k strožjemu nadzoru izvoza čipov in tehnologije umetne inteligence, kar je v središče pozornosti postavilo delnice Alibabe, Qualcomma in TSMC.

NLB naj bi izgubila boj za Addiko

Boj med avstrijsko Raiffeisen Bank International (RBI) in slovensko NLB se bliža koncu. Ponudbo Raiffeisen banke je sprejelo nekaj več kot 55 % delničarjev Addika, kar presega njihov prag uspešnosti, kljub temu, da NLB ponuja bistveno višjo ceno (37 evrov na delnico proti 26,50 evra pri RBI). Obe ponudbi bosta sicer v veljavi do 29. julija, tako da bomo končne rezultate izvedeli v tem tednu.

NASVET ZA VLAGATELJE

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Pretekli teden je na finančnih trgih zaznamovalo postopno umirjanje geopolitičnih napetosti na energetskih trgih ter slabši podatki iz ameriškega trga dela, kar je ponovno spodbudilo razpravo o nadaljnjih potezah ameriške centralne banke. Zaradi ameriškega praznika ob dnevu neodvisnosti je bil teden v ZDA krajši: borzi v New Yorku sta bili v petek, 3. julija, zaprti, kar je dodatno znižalo likvidnost ob koncu tedna.

Nafta: umirjanje tveganj, a ne popolna normalizacija

Razmere v Hormuški ožini se postopoma izboljšujejo, kar je zmanjšalo geopolitično premijo v cenah nafte. Tako so se cene gibale v razmerah stabilnosti iz predhodnega tedna, saj je cena nafte Brent konec tedna zaključila trgovanje pri 72 dolarjev za sod, nafta WTI pa okoli 69 dolarjev. Dodatni pritisk na cene je ustvarila odločitev OPEC+, ki avgusta planira ponovno zmerno povečanje proizvodnje.

Kljub nižjim cenam nafte tveganja deloma ostajajo. Promet skozi Hormuško ožino se izboljšuje, vendar ostaja pod predkriznimi ravnmi, zavarovalni stroški in varnostna tveganja pa ostajajo pomemben dejavnik za ladjarje. Posledično za vlagatelje to pomeni, da nižje cene energije kratkoročno blažijo inflacijska pričakovanja, vendar pa energetski trg še vedno ostaja občutljiv na nadaljnje politične in logistične motnje.

Ameriški trg dela spreminja pričakovanja glede Fed

Najpomembnejši makroekonomski podatek tedna je bilo poročilo o zaposlenosti v ZDA. Ameriško gospodarstvo je junija ustvarilo 57.000 novih delovnih mest, manj od pričakovanj, stopnja brezposelnosti pa se je po drugi strani znižala na 4,2 %. Podrobnejši pogled je bil manj spodbuden, saj se je stopnja participacije znižala na 61,5 %, kar pomeni, da nižja brezposelnost ne odraža nujno močnejšega trga dela. Slabši podatki s trga dela so zmanjšali pričakovanja trgov, da bo Fed v prihodnjih mesecih ponovno zaostril denarno politiko.

Ameriške delnice: rast indeksov, a več vprašanj pri UI

Ameriški delniški trgi so teden končali pozitivno, vendar z opazno razliko med sektorji. Širši trg je imel podporo v nižjih donosnostih obveznic in umirjanju cen energije, medtem ko so bile tehnološke delnice, zlasti segment umetne inteligence, pod večjim pritiskom.

Vlagatelji postajajo vedno bolj selektivni. Zgodba umetne inteligence ostaja dolgoročno pomembna, vendar trg vse bolj preverja, ali se visoke kapitalske naložbe v podatkovne centre, čipe in računalniške zmogljivosti dovolj hitro pretvarjajo v dobičkonosnost. Novice o morebitnem 5-odstotnem deležu ameriške vlade v OpenAI (Chat GPT) in razprave o presežnih računalniških zmogljivostih dodatno kažejo, da UI prehaja iz faze navdušenja v fazo bolj natančnega preverjanja poslovnih modelov.

Evropa: rekordne ravni in rotacija v ciklične panoge

Evropski trgi so imeli močan teden. Evropski indeks Stoxx 600 je dosegel novo rekordno raven po tedenski pridobitvi 2,6 %. Na drugi strani je bil pravo presenečenje nemški indeks DAX, ki je bil med vodilnimi trgi s 4,6 % tedensko rastjo. Rast so podpirale nižje energetske cene, nekoliko ugodnejša pričakovanja glede ameriške denarne politike, napovedano trošenje nemške vlade in rotacija v bolj ciklične panoge, kot so industrija, finance, obramba in infrastrukturno usmerjena podjetja.

Zlato in dolar: nižje obrestne napovedi vračajo podporo

Zlato se je po več tednih šibkosti okrepilo in teden končalo okoli 4.160 dolarjev za unčo. K rasti so prispevali šibkejši ameriški makro podatki, padec donosnosti obveznic in nekoliko šibkejši dolar. Gibanje zlata potrjuje, da ostaja občutljivo na pričakovanja glede realnih obrestnih mer in na stopnjo zaupanja v gospodarsko rast.

NASVET ZA VLAGATELJE

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET