PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

V pretekli teden so vlagatelji vstopili optimistično, potem ko sta Iran in ZDA začela mirovna pogajanja, vendar so se razmere tekom tednom znova zaostrile. Vse skupaj se je začelo z napovedmi Irana, da bo ponovno uvedel blokado v Hormuški ožini zaradi izraelskih napadov v Libanonu. Predsednik ZDA Trump je to pospremil z izjavo, da bo Iran v primeru ponovnega zaprtja ostal brez države in da se pogajalci ne bodo niti vrnili domov. Vse skupaj je vodilo do tega, da je iranska pogajalska stran zapustila pogajanja v Švici. Čeprav je bil na vidiku okvirni dogovor o prekinitvi vojne, to ni zaustavilo novih tedenskih obračunov, saj so ameriška letala zadela skladišča iranskih raket in dronov ter obalne radarske naprave. ZDA trdijo, da je bil napad odgovor na iranski napad na singapursko tovorno ladjo, ki je plula ob obali Omana po izhodu iz Hormuške ožine.

Geopolitično zapletanje pa se ni odrazilo na energetskih trgih. Cena nafte WTI je nadaljevala zgodbo predhodnega tedna in se znižala za približno 6,3 % ter se ustalila pod 70 dolarji za sodček, pri 69,23 dolarja. Podobno se je gibala tudi cena nafte Brent, ki je padla za slabih 7,5 % in teden zaključila pri 72 dolarjih za sodček, s čimer je ostala le rahlo nad ravnjo 70. Tako sta se ceni obeh vrst nafte znova vrnili blizu ravni pred konfliktom na Bližnjem vzhodu.

Kljub padcu cen nafte je indeks S&P 500 pod vplivom tehnoloških delnic teden zaključil s padcem za 1,78 %, pri čemer je največji padec zabeležila delnica Appla, ki je po objavi dviga cen nekaterih produktov izgubila 4,6 %. Pomanjkanje pomnilniških čipov zaradi velikega povpraševanja po umetni inteligenci ustvarja pritisk na cene vseh elektronskih naprav. Še izraziteje je padel tehnološki indeks Nasdaq, ki je izgubil 4,16 % in imel najslabši teden po t. i. dnevu osvoboditve aprila 2025. Negativni trend se nadaljuje pri drugih podjetjih velike sedmerice, kjer cene delnic od vrhov beležijo izrazite korekcije, in sicer Microsoft in Meta (- 25 %). Na seznamu preostalih znižanj so še Apple (- 11,17 %), Amazon (-16,9 %), Google (-15,4%), Nvidia (-17,72 %) in Tesla (-23,4%). Podobno usodo so delili azijski indeksi z visoko izpostavljenostjo družbam iz segmenta umetne inteligence. Japonski Nikkei je na tedenski ravni izgubil 2,3 %, korejski KOSPI pa s 7,3 % padcem.

Negativne novice prihajajo tudi iz Evrope. Volkswagen naj bi pripravljal enega največjih rezov v svoji zgodovini. Po poročanju medijev naj bi podjetje razmišljalo o ukinitvi do 100.000 delovnih mest ter postopnem zmanjšanju ali celo ustavitvi proizvodnje v nekaterih tovarnah. Gre za del širšega načrta zniževanja stroškov, s katerim želi VW prihraniti 11 milijard evrov. Pritisk na podjetje povečujejo carine, močna konkurenca in šibkejše povpraševanje na trgih. Če bodo predlogi potrjeni, bi lahko Volkswagen srednjeročno zaprl tudi štiri nemške tovarne. Nemški indeks DAX je tako pretekli teden upadel za slaba 2 %.

Iz Združenega kraljestva je prišla novica, da je Keir Starmer po močnem pritisku znotraj laburistične stranke odstopil s položaja britanskega premierja. Njegovo izgubo položaja naj bi pospešili slabi rezultati v javnomnenjskih anketah, politične napake in izguba zaupanja med poslanci. Britanski indeks FTSE 100 se je na novico pozitivno odzval in porasel za slab odstotek.

Obvezniški trgi so bili pretekli teden v znamenju pozitivnih podatkov in nižjih donosnosti. Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je teden zaključila pri 4,36 %, kar predstavlja 2,57-odstotno znižanje in najnižjo raven po 11. maju. Podobno se je gibala tudi donosnost 2-letne ameriške obveznice, ki je konec tedna znašala 4,10 %, kar pomeni 2,3-odstotno znižanje. Premik navzdol pri inflacijskih pričakovanjih kaže, da trg vse bolj računa na umirjanje cenovnih pritiskov v ZDA.

Na trgu kriptovalut je Bitcoin teden zaključil občutno nižje, s 7,9 % padcem, pod ravnjo 60 tisoč, in sicer pri 59.285 dolarjih. Od začetka leta je izgubil 34,15 %, od rekordnih vrednosti pa je nižji za približno 52,7 %, kar predstavlja največji popravek po letu 2022. Tudi pri plemenitih kovinah se nadaljuje negativen sentiment, saj je srebro tedensko izgubilo 9,3 %, zlato pa slabe 4 %. Negativni sentiment na trgu plemenitih kovin gre pripisati močnejšemu dolarju v zadnjih tednih in korekciji po močni rasti v preteklem letu.

NASVET ZA VLAGATELJE

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

SpaceX IPO glavna zgodba preteklega tedna

V zadnjem tednu je dogajanje na finančnih trgih zaznamovala predvsem uvrstitev podjetja SpaceX na ameriško borzo. Vse oči so bile uprte v največji IPO v zgodovini, ob rekordni vstopni cenitvi pri 1,77 bilijona ameriških dolarjev. Podjetje se je uvrstilo v sam vrh največjih kotirajočih ameriških podjetij. Deluje v segmentu vesoljske infrastrukture, satelitskih komunikacij in umetne inteligence. Med investitorji je bilo opaziti mešane občutke. Na eni strani je vlagatelje pritegnilo evforično navdušenje zaradi vizije  tehnološkega napredka ter posledično pričakovanj neslutenih dobičkov, na drugi strani pa skrb zaradi poenostavljenih pravil uvrstitve podjetij na borzo ter ekstremno visokih vrednotenj, ki jih ne bo enostavno upravičiti. Pritegnilo pa je zanimanje tako institucionalnih kot malih vlagateljev. Cena za delnico je bila v primarni izdaji pri 135$, ob koncu prvega dneva kotacije pa je dosegla dobrih 160$ za delnico. S tem je Elon Musk postal prvi bilijonar na svetu in eden izmed najbogatejših zemljanov v zgodovini.

Dogajanje na bližnjem vzhodu

Na Bližnjem vzhodu razmere ostajajo nestabilne. Stanje dnevno niha iz krhkega premirja v vnovično obstreljevanje z obeh strani. V začetku prejšnjega tedna so izjave ameriškega predsednika o morebitnih novih napadih povzročile ponovno rast nafte. Proti koncu tedna, se je trg z namigi o ponovnem premirju in odpovedjo napadov na iranske strateške tarče nekoliko umiril. Z zadnjim sklenjenim premirjem, ki bo podpisano v prihodnjih dneh, je Hormuška ožina ponovno odprta, čeprav se dokončen dogovor, potem ko se prebere tudi drobni tisk, ne zdi povsem dokončen. A tega so zadnje čase vlagatelji že vajeni in trgi reagirajo le še na naslovnice, z branjem drobnega tiska se trenutno ne ukvarja nihče. Zaradi geopolitičnega umirjanja je bilo opaziti občuten upad energentov ter okrevanje ameriških borznih indeksov. Nasdaq je poskočil za skoraj 2 %, S&P500 za njim za 1,2 %. Evropski indeks STOXX je prav tako zrasel, vendar v manjšem obsegu.

Obvezniški trg

Evropska centralna banka je v preteklem tednu bolj kot ne iz preventivnih razlogov zvišala obrestne mere, čeprav gospodarska situacija še posebej v jedrnih evropskih državah, predvsem Nemčiji, nikakor ni rožnata. Zato se zdi dvigovanje obrestnih mer v takih pogojih »pogumna« odločitev, saj ECB ni inštitucija, ki bi lahko ostala v vakumu. Ob nadaljnjih dvigih obrestnih mer ter s tem pritiskom na gospodarsko aktivnost lahko pričakujemo tudi stopnjevanje političnih pritiskov na ECB, kot to vidimo v ZDA in nekaterih drugih državah.  Še posebej če sporazum med ZDA in Iranom zdrži pritiske v naslednjih tednih in energija ne bo več tisti faktor, ki bi pospeševal inflacijo. Pričakovanja o inflacijskih pritiskih se tako lahko tudi umirijo hitreje od pričakovanj. Pod črto so dodatna zvišanja manj verjetna. Posledično so se donosnosti državnih obveznic nekoliko znižale, cene slednjih pa okrepile. Evropske obveznice so se v zadnjem tednu odrezale bolje od večine primerljivih trgov, saj vlagatelji vse bolj ocenjujejo, da se obdobje zviševanja obrestnih mer bliža koncu.

Tehnološki in AI sektor

Tehnološki sektor in trg polprevodnikov ostajata v ospredju  delniških trgov. Čeprav smo videli krajšo, nekaj dnevno korekcijo, pa se za slednjo zdi da je bila kratkega daha in da so pred nami zopet zanimivi in donosni dnevi. Vsi bolj izkušeni vlagatelji sami pri sebi vedo, da take stopnje rasti niso vzdržne, a igra se lahko nadaljuje še nekaj časa. Denarja ob vsesplošni poplavi likvidnosti je dovolj in vlagatelji ga želijo usmeriti v hitro rastoča podjetja s področja umetne inteligence in nikamor drugam. To je vidno iz gibanja nekaterih drugih segmentov trga. Potrošniška podjetja so najcenejša v zadnjih 20 letih, saj ponujajo premalo rasti da bi pritegnila vlagatelje. Prav tako podjetja iz ostalih industrij in sektorjev, ki vlagateljev ne prepričajo, da uspešno sodelujejo pri AI revoluciji. Še vsaka tehnološka revolucija je prinesla hiter nov razvoj ter močno rast, a vsa podjetja nikoli niso bila zmagovalci. Nekatera so naredila prevelike in predrage investicije, druga spet zašla v slepo črevo razvoja.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

NASVET ZA VLAGATELJE

Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.

Po zelo dinamičnem začetku leta so se finančni trgi v zadnjih tednih soočali z geopolitičnimi napetostmi, rastjo cen nafte in negotovostjo glede prihodnjih potez centralnih bank. V zadnjih dneh se je razpoloženje vlagateljev izboljšalo zaradi umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnega padca cen nafte, kar zmanjšuje inflacijske pritiske in podpira delniške trge. Kljub temu ostaja makroekonomsko okolje zahtevno, saj so inflacijska gibanja še vedno nad ciljnimi ravnmi centralnih bank, pričakovanja glede obrestnih mer pa se pogosto spreminjajo.

Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.

Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.

Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.

V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.

Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.

Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.

Tržno okolje ponovno poudarja pomen razpršenosti portfelja zaradi nepredvidljivih kratkoročnih nihanj, ki so posledica kombinacije geopolitičnih dogodkov in hitrih tehnoloških premikov. Osredotočiti se je potrebno na strategijo dolgoročnih investicijskih trendov. Ob navdušujočem razvoju tehnologije zadnjih let, se nam sedaj odpira še nova investicijska zgodba vesoljskega sektorja. A modro in preudarno je ločiti pričakovanja in želje ter pogled na svet skozi rožnata očala od realnih sposobnosti trga v že tako ambicioznem in pregretem vzdušju. Kaj to pomeni za naložbo v SpaceX? Nič ni narobe, če tveganju naklonjeni vlagatelji investirajo kak evro v delnice SpaceX. A kot nas lahko nauči preteklost najpomembnejše postranske stvari na svetu, to je nogometa, svetovni prvak nikoli ne postane nekdo, ki tekmo začne z 11 napadalci in brez obrambe ter golmana. Nasprotno, dobro uvrstitev doseže nekdo, ki preudarno razporedi moč moštva ter odigra tekme konstantno dobro skozi celotno prvenstvo.

Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.