Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Za nami je zadnji teden avgusta, ki nam je ponudil kar nekaj pomembnih dogodkov. Od rezultatov največjega podjetja na svetu po tržni kapitalizaciji (Nvidia), simpozija centralnih bančnikov v Jackson Holu (ZDA) ter popravka tečajev plemenitih kovin.
Rahla rast ameriških delniških indeksov
Ameriški delniški indeksi so v preteklem tednu zabeležili rahlo rast. Indeks S&P 500 je teden zaključil 0,5 % višje, tehnološki Nasdaq pa se je povzpel za 0,9 %. Znotraj indeksa S&P 500 je največ pridobil tehnološki sektor, ki je zrasel za 3,4 %. Po drugi strani je največji upad utrpel sektor osnovnih potrošniških dobrin, ki je zdrsnil za 2,2 %. Oči vlagateljev so bile uprte predvsem v objavo poslovnih rezultatov tehnološkega giganta Nvidia. Ta je ponovna presegla pričakovanja trga in analitikov ter zabeležila 96,2 milijarde dolarjev četrtletnih prihodkov, kar pomeni kar 106 % rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Vodstvo je ob tem napovedalo približno 70 % rast prihodkov v naslednjem fiskalnem letu. Delnica se je na novice odzvala s skokom tečaja. Odmeval je tudi zaključek tožbe proti družbi Meta (Facebook), ki bo morala v ZDA plačati do 18 milijard ameriških dolarjev kazni zaradi obtožb o načrtnem povzročanju odvisnosti od družbenih omrežij med otroki in najstniki. Kazen bo družba morala poravnati v naslednjih desetih letih. Dobre poslovne rezultate so objavile tudi številne družbe iz sektorja programske opreme, ki so bila v zadnjem obdobju pod pritiskom zaradi vprašanj, kako bo nanje vplivala umetna inteligenca. Glavni zmagovalci so bile družbe Salesforce in Okta, katerih delnice so po objavi poročil poskočile za več kot 20 %.
Brez opaznejših premikov evropskih delniških indeksov
Evropski delniški indeksi niso zabeležili opaznejših premikov. Stoxx Europe 600 je teden zaključil zgolj 0,15 % višje. Negotovost na Bližnjem vzhodu in posledične motnje v dobavnih verigah in energentih imajo večji učinek na evropsko gospodarstvo.
Kljub vojnim grožnjam in strahu pred dražjo energijo je zaključek tedna prinesel pozitivno presenečenje. Evropska komisija je v petek objavila kazalnik gospodarskega zaupanja (ESI) za evro območje, ki je presenetil analitike in zrasel na 98,4 točke (z julijskih 97,1). Ta najvišja raven od začetka leta dokazuje, da evropsko gospodarstvo kljub zunanjim šokom in rastočim stroškom financiranja zaenkrat ohranja visoko stopnjo odpornosti.
Vsakoletni simpozij Fed v Jackson Holu
Konec avgusta vlagatelji povezujejo z vsakoletnim simpozijem ameriške centralne banke, ki poteka v Jackson Holu. Tokrat jih je zanimal predvsem govor novopečenega predsednika Fed Kevina Warsha, saj imajo njegova stališča velik vpliv na prihodnja pričakovanja glede monetarne politike. Čeprav Warsh ni dal točnih napovedi za nadaljnje ukrepe, je jasno poudaril, da njihova glavna naloga še vedno ostaja zasledovanje cilja 2 % inflacije, od katere so še močno oddaljeni. Indeks PCE je v avgustu pokazal vrednost 3,7 %, kar je 0,1 % višje, kot so pričakovali analitiki. Jasno je, da bitka z inflacijo še zdaleč ni zaključena. Trg je posledično začel vračunavati večjo verjetnost dviga obrestnih mer za 25 bazičnih točk na septembrskem srečanju, ta je skočila na 60 %.
Nafta tipa Brent pretekli teden zabeležila večjih padec
Kljub temu da situacija na Bližnjem vzhodu ostaja napeta, je nafta tipa Brent pretekli teden zabeležila večjih padec (-5,4 %) in teden zaključila pri 89,3 ameriških dolarjev za sodček. Poveljstvo ameriške vojske je potrdilo, da so odstranili vse pomorske mine v Hormuški ožini, vendar plovba čez ožino še vedno ne poteka prosto. Na povečana pričakovanja glede dviga obrestnih mer ameriške centralne banke so se odzvale tudi plemenite kovine. Po dolgem obdobju rasti zlata je v petek prišlo do popravka cene in zlato je teden zaključilo 3,2 % nižje. Podobna je bila tudi reakcija srebra, saj je njegova cena padla za 3,6 %.
Slovenske delnice ostajajo močne
Domači borzni indeks SBITOP je v preteklem tednu zabeležil minimalen padec za 0,2 % in teden zaključil pri 3.208 točkah. Kljub temu slovenske delnice ostajajo močne, indeks namreč od začetka leta beleži skoraj 30 % rast. Rezultate polletnega poslovanja so objavili Petrol, Telekom Slovenije, Salus in Vzajemna. Slovenski ponudnik telekomunikacijskih storitev je zabeležil 4 % rast prihodkov, ki so znašali 366,9 milijona evrov. Čisti dobiček se je povečal za 6 % na 31,5 milijona evrov, kar nakazuje, da so v podjetju uspeli povečati učinkovitost določenih operativnih procesov. Petrol je v drugem četrtletju po sprostitvi cen naftnih derivatov posloval rekordno, a celotno polletje ostaja slabše od lanskega zaradi vpliva vojne na Bližnjem vzhodu v prvem kvartalu.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.
Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.
Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.
Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.
V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.
Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.
Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.
Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
