Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu se je odrazilo v močni rasti cen energentov. Slednje ima veliko vpliva na oblikovanje denarne politike in prihajajoče volitve v ZDA.
Eskalacija konfliktov na Bližnjem Vzhodu
Napetosti na Bližnjem Vzhodu zajemajo vedno večje geografsko območje, kar vliva dodatno negotovost tako na političnem parketu kot tudi na kapitalskih trgih. V preteklem tednu so bile s strani Irana neuspešno napadene ladje mornarice ZDA, na kar so ZDA odgovorile z uspešnimi napadi na tri iranske tankerje za prevoz goriva. Poleg tega so oborožene milice, ki jih podpira Iran, izvedle napade na energetsko infrastrukturo Savdske Arabije in s tem onemogočile tako pomembno rafinerijo nafte kot tudi naftovod med vzhodom in zahodom Saudove Arabije, ki je kot obvod Hormuške ožine do določene mere oblažil vpliv spopadov na dobavo nafte v svetu. Za nameček so jemenski Hutiji vzpostavili tudi popolni nadzor nad ožino Bab al-Mandeb, ki je vstopna točka v Rdeče morje iz Indijskega oceana. Vsi ti dogodki so poskrbeli za skok cene sodčka brent nafte za okoli 7,85 %, ki je tako ponovno prebila mejo 100 ameriških dolarjev za sodček in teden zaključila pri okoli 104,6 ameriških dolarjev za sodček. Poleg ostalih dejavnikov je zgoraj omenjeno dogajanje pomembno vplivalo na kapitalske trge po svetu. Ameriški delniški indeksi so v zadnjem tednu nekoliko padli. Delniški indeks S&P 500 je v tem obdobju tako padel za približno 0,22 %, medtem ko je indeks NASDAQ 100 upadel nekoliko bolj in sicer za 0,47 %. Delniški indeks s podjetji iz stare celine STOXX Euro 600 pa je upadel nekoliko bolj od svojega ameriškega konkurenta, in sicer za približno 1,66 %.
Dvig obrestnih mer v evro območju
Evropska centralna banka (ECB) je na zasedanju v preteklem tednu dvignila ključne obrestne mere za 0,25 odsotne točke. Na odločitev je v veliki meri vplivalo pričakovano gibanje inflacije, ki naj bi ostala povišana še kar nekaj časa. Avgusta je inflacija v evro območju porasla do najvišjih ravni od septembra 2023 in trenutno znaša 3,3 %. Obrestna mera mejnega depozita ECB tako trenutno znaša 2,50%. Predsednica ECB Christine Lagarde je opozorila na dodaten veter v hrbet inflaciji zaradi dražitve energentov ob nemirih na Bližnjem Vzhodu, medtem ko je jedrna inflacija ostala pri približno enakih vrednostih kot v juliju. Nižja jedrna inflacija nakazuje na to, da zaenkrat še ni prišlo do prelivanja vpliva dražitev energentov na širšo ekonomijo Evro območja. Prav tako je predsednica Lagarde pojasnila, da ECB trenutno ni na poti k nižanju obrestnih mer v prihodnje, kar mnogi analitiki jemljejo kot povečano verjetnost za nadaljnja višanja obrestne mere s strani ECB.
Nadaljevanje višanja donosnosti obvezniških papirjev ZDA
Načrt ameriškega finančnega ministrstva, da bi z odkupi dolgoročnih obvezniških papirjev znižal donosnost teh obveznic, se ti plani niso iztekli po načrtih. Donosnost desetletne ameriške obveznosti se je v preteklem tednu vztrajno vzpenjala in prišla do dobrih 4,97 % donosa, kar predstavlja najvišje ravni od leta 2023. Donosnost desetletne ameriške obveznice se tako vztrajno približuje psihološko pomembni meji 5 %. Nadaljevanje tega trenda vztrajno viša ceno zadolževanja, kar bi lahko ob podaljšanem vztrajanju trenda vodilo v večji pritisk na ekonomijo ZDA.
Negotovost izida za tabor predsednika Trumpa na ameriških vmesnih volitvah
3. november 2026 je za ZDA pomemben dan, saj so na sporedu vmesne volitve ob polletju predsedniškega mandata. Izid teh volitev lahko pomembno vpliva na nadaljnji dve leti predsedovanja Donalda Trumpa, saj se ob morebitnem slavju Demokratov dodobra oteži nemoteno predsedovanje predsednika Trumpa. Z namenom, da bi ohranili popolno podporo tako v predstavniškem domu kot tudi v senatu, Republikanci aktivno izvajajo politično kampanjo za krepitev pozicije pred volitvami. Poleg govorov predstavnikov stranke in predsednika širom ZDA, je slednji volivcem v primeru zmage in posledično ohranitve neomajne podpore v predstavniškem domu in senatu obljubil 5.000 ameriških dolarjev »dividende« s strani ZDA za vsakega državljana. Omenjeni politični »bonbonček« s strani predsednika pa bi tako povišal tudi državni dolg za dodaten bilijon dolarjev, kar pa za trenutni državni dolg, ki že tako presega dolgoročno vzdržne meje niso dobre novice.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Vlagateljeva osebnost, življenjski slog in starost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju posameznih naložb in z njimi povezanih tveganjih. Vsak vlagatelj ima edinstven profil tveganja, ki določa njegovo pripravljenost in sposobnost prenašanja tveganja oziroma vmesnih nihanj vrednosti premoženja. Zato ostaja ključno, da je premoženje ustrezno razpršeno med vse naložbene razrede – denar, obveznice, delnice ter druge alternativne naložbe. Prva polovica leta 2026 je ponovno pokazala, kako pomembna sta geografska in sektorska razpršenost. Dogajanje na Bližnjem vzhodu, močna nihanja cen energentov ter izrazita koncentracija donosov v izbranih tehnoloških podjetjih so vlagatelje znova opomnili, da razpršenost ostaja edino »zastonj kosilo«, ki smo ga vlagatelji deležni.
Delniški trg kljub višjim vrednotenjem ostaja privlačen za vlagatelje z dolgoročnim horizontom. Jedro izpostavljenosti ohranjamo v globalnih in ameriških delnicah preko skladov Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Ameriška podjetja še naprej ustvarjajo nadpovprečno rast dobičkov, dodatno podporo pa predstavljajo obsežne investicije v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in avtomatizacijo. Obenem se širi krog podjetij in panog, ki imajo koristi od tehnološke revolucije, kar zmanjšuje odvisnost trga od peščice največjih tehnoloških družb. Kljub temu ostajamo pozorni na visoka vrednotenja in možnost kratkoročnih korekcij po močnem vzponu tečajev v zadnjih letih.
Sklad Generali Tehnologija ostaja pomemben del osnovne naložbene košarice, saj ameriški kapitalski trg ostaja osrednje središče globalnih inovacij. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši dejavnik produktivnosti in rasti, njeni učinki pa se širijo tudi v zdravstvo, industrijo, energetiko, obrambo in finančne storitve. Ker so vrednotenja tehnoloških podjetij ponekod zahtevna, priporočamo, da vlagatelji ohranjajo uravnoteženo sektorsko izpostavljenost.
Demografski in zdravstveni trendi ostajajo pomemben dolgoročni dejavnik rasti sklada Generali Vitalnost. Zdravstveni sektor je v zadnjih letih zaostajal za širšim trgom, zato so vrednotenja številnih podjetij še vedno ugodnejša od zgodovinskih povprečij. Zaradi stabilnejših poslovnih modelov in nižje občutljivosti na gospodarske cikle zdravstveni sektor predstavlja pomemben stabilizator delniškega dela portfelja. Priporočamo, da sklad Generali Vitalnost predstavlja med 10 % in 15 % celotnega portfelja.
V Evropi ostajamo zmerno optimistični. Nemške fiskalne spodbude, vlaganja v infrastrukturo in obrambni sektor ter postopno okrevanje gospodarske aktivnosti predstavljajo pomembne dejavnike podpore evropskim delnicam. Hkrati pa evropsko gospodarstvo ostaja bolj občutljivo na gibanje cen energentov in zunanjetrgovinske razmere. Pričakujemo, da bodo evropska podjetja do konca leta beležila zmerno rast dobičkov, kar podpira nadaljnjo izpostavljenost preko skladov Generali Rastko Evropa in Generali Jugovzhodna Evropa.
Pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi na trge v razvoju. Indija še naprej izstopa zaradi ugodnih demografskih trendov, hitre digitalizacije in rasti srednjega razreda. Po obdobju konsolidacije ostajajo dolgoročni obeti indijskega kapitalskega trga privlačni. Ugodna vrednotenja najdemo tudi v nekaterih drugih državah trgov v razvoju, predvsem v Latinski Ameriki in delih Azije. Vendar ostajajo ti trgi bolj izpostavljeni geopolitičnim tveganjem, trgovinskim odnosom ter gibanju ameriškega dolarja. Zato sklad Generali Novi trgi ostaja primerna dopolnilna naložba za vlagatelje z višjo toleranco do tveganja, vendar naj delež posameznega geografsko ožje usmerjenega sklada ne presega 10 % celotnega premoženja.
Obvezniški trgi ostajajo izrazito občutljivi na spremembe inflacijskih pričakovanj in politike centralnih bank. Po obdobju rasti donosnosti zaradi geopolitičnih tveganj in višjih cen energentov se je v zadnjih tednih položaj nekoliko umiril. Kljub temu ostajajo obrestne mere na relativno visokih ravneh, kar pomeni, da obveznice ponovno ponujajo privlačnejše donosnosti kot v preteklem desetletju. Pričakujemo, da bodo centralne banke pri nadaljnjih odločitvah previdne in močno odvisne od prihajajočih inflacijskih ter gospodarskih podatkov. Zato dolgoročne evropske obveznice, zastopane v skladu Generali Bond, ostajajo pomemben element razpršitve in zmanjševanja nihajnosti portfelja. V primeru umirjanja inflacije in stabilizacije gospodarske aktivnosti bi lahko obveznice do konca leta ponovno prevzele pomembnejšo vlogo generatorja donosov v bolj uravnoteženih portfeljih.
Za drugo polovico leta 2026 tako pričakujemo nadaljevanje zmerno pozitivnega okolja za tvegane naložbe, vendar ob povečani volatilnosti. Glavna tveganja ostajajo geopolitični dogodki, inflacija, gibanje cen energentov in morebitne spremembe pričakovanj glede obrestnih mer. Na drugi strani pa nadaljnja rast dobičkov podjetij, investicijski cikel na področju umetne inteligence ter postopno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljajo pomembne podporne dejavnike. V takšnem okolju ostajata disciplinirana dolgoročna strategija in ustrezna razpršenost ključna dejavnika uspešnega vlaganja.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
