Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Prvi septembrski teden prinaša bolj malo novega in več nadaljevanja starih zgodb. Pandemija ostaja na naslovnicah, čeprav se zdi da bolj v našem lokalnem okolju kot v globalnih medijih. Delta varianta se širi, a številke hospitaliziranih in predvsem umrlih so nižje kot v prejšnjih valovih. Negotovost pred jesenskim zaprtjem ostaja in vlagatelje skrbi, kako bo z okrevanjem gospodarstev. Zadnji podatki nakazujejo, da se je spomladanski in poletni pokoronski vzlet izpel, saj se makro podatki poslabšujejo. Nekoliko so se znižala pričakovanja za rast ameriškega BDP v drugi polovici leta, saj je število novo zaposlenih v preteklem tednu močno razočaralo. A to pomeni tudi, da bo FED zelo previden pri umiku stimulativnih ukrepov in na septembrskem zasedanju se sprememb ne pričakuje. Evropa je z vrhom pokoronskega »buma« nekoliko za ZDA, a tudi tu so se gospodarski podatki že začeli ohlajati. Pomembno sporočilo tako iz ZDA kot Evrope je, da kljub ohlajanju gospodarski podatki ostajajo v zelenem območju in pomenijo rast gospodarstev ter podjetij. Več pozornosti bo v prihodnjih dneh namenjeno zasedanju sveta guvernerjev ECB, kjer bo pozornost zopet usmerjena na informacije o mogočem bodočem zmanjševanju programov zagotavljanja likvidnosti. Velikih sprememb ne pričakujemo, saj je okrevanje krhko, a vseeno rastoča inflacija skrbi del sveta guvernerjev, predvsem Nemce. Da bo višja inflacija ostala precej dalj časa kot so predvidevali pred meseci kaže nadaljnja rast cen materialov in surovin. Na globalnem nivoju je zadnje dni v ospredju aluminij, ki dosega nove rekorde, podobno tudi plastika oziroma PVC, v Evropi pa sta se močno podražila plin in elektrika, tudi zaradi CO2 kuponov, kar prinaša povišanje cen izdelkov najkasneje v začetku naslednjega leta, obenem pa pritisk na družinske proračune v prihajajoči zimi. Do nemških volitev sta še dobra dva tedna in po zadnjih anketah še naprej pridobivajo socialdemokrati, ki želijo koalicijo z zelenimi. Analitiki so ob tej koaliciji relativno sproščeni, saj pričakujejo vključitev še ene, gospodarstvu naklonjene stranke. Večjih sprememb v gospodarski politiki Nemčije zato naj ne bi bilo, a zgodovina nas uči, da presenečenje pride, ko ga najmanj pričakujemo, zato naj vlagatelji vseeno pozorno spremljajo dogajanje. Kitajska je zadnje dni nekoliko manj na naslovnicah in trg se je posledično okrepil, tudi zaradi obljube o dodatnih likvidnostnih spodbudah gospodarstvu. A spreminjanje poslovnega okolja in zakonodaje se nadaljuje, negotovost ostaja visoka. Vlagatelji ostajajo zato previdni. Nepriljubljeni japonski premier je napovedal, da na prihajajočih volitvah ne bo kandidiral in japonski trg se je odzval zelo pozitivno, saj pričakuje pozitivne spremembe v gospodarski politiki in klinično praktično mrtvi japonski trg je po dolgem času zopet pokazal znake življenja.

Na delniških trgih se nadaljuje rast in novi rekordi. Vlagatelji pričakujejo nadaljevanje ohlapne denarne politike in morebitno zelo počasno zategovanje pasu. Obvezniški trgi so pretekli teden videli manjšo rast obrestnih mer. Ameriška 10-letna obveznica se trenutno giblje okoli 1,36 %, nemška 10-letna pa na -0,34 %, a premiki so še naprej majhni. Negativni donosi obvezniških trgov in na bankah vlagatelje še naprej silijo v delniške naložbe. Zadnja anketa danskih delniških vlagateljev je pokazala, da skoraj polovica vlagateljev vlaga v delnice le zato, da se izognejo negativnim obrestnim meram. To nakazuje, da je struktura vlagateljev na delniškem trgu nestabilna in ob morebitnem skoku obrestnih mer lahko močno zamaje tudi delniški trg. A kratkoročno to globalnih vlagateljev ne zanima in trg nadaljuje z rastjo. V ospredju so še naprej drage hitrorastoče, predvsem tehnološke delnice, čeprav je zelena barva razpršena relativno široko med panoge in delnice. Trgi v ZDA in Evropi so se gibali v tandemu in podobno gibanje lahko pričakujemo tudi v prihajajočih dneh, saj večjih sprememb ni na vidiku. Pričakovanja o rasti podjetij ostajajo optimistična in vlagatelji to nagrajujejo z dodatnimi nakupi delnic. S koncem sezone objav rezultatov lahko podjetja zopet nemoteno nadaljujejo z nakupi lastnih delnic, ki je pomemben generator rasti delnic, letošnji nakupi pa bodo po pričakovanjih rekordni. Še posebej so zadnje tedne okrepile nakupe lastnih delnic finančna podjetja, predvsem banke. Umiritev vmešavanja kitajskih oblasti v kitajska podjetja je prinesla nekaj okrevanja tehnološkim delnicam, a le te ostajajo nekaj deset odstotkov pod nivoji doseženimi v začetku leta in kot take ostajajo privlačne iz vidika vrednotenj. To je seveda statičen pogled, brez vračunavanja sprememb poslovnega okolja, ki ga je zaradi vladanja z dekreti izredno težko oceniti, vemo pa, da okolje v prihodnosti ne bo enako sedanjemu.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja ostajajo povišana in višja inflacija bo očitno trajala dalj od pričakovanj javnosti. Pandemija ostaja največja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni in delnice volatilne. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo ožje in široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Za nami je vsebinsko bogat teden, a velikih sprememb na kapitalskih trgih ni bilo. Težko pričakovani sestanek centralnih bankirjev v Jackson Hole je za nami. Rezultat je rahlo presenetil ekonomiste in vlagatelje, saj se bo očitno ohlapna denarna politika nadaljevala še naprej, dviga obrestnih mer pa zaenkrat še ni na vidiku. Trg se je na to odzval z novimi rekordi. Gospodarski kazalci se še naprej umirjajo po močni rasti v preteklih mesecih, a zaenkrat v ZDA in Evropi ostajajo krepko v pozitivnem območju. Kar skrbi so najnovejši podatki s Kitajske, kjer se industrija komaj še oklepa pozitivnega območja, medtem ko so storitve krepko v območju krčenja, kar skupaj prinese krčenje ekonomije. Še posebej skrbi res šibek podatek iz storitev, ki je drugi najslabši odkar merijo te podatke. Slab rezultat lahko sicer pripišemo omejenim izbruhom covid-19 v zadnjem obdobju, a vseeno je trend tudi posledica krčenja likvidnosti, ki ga je centralna oblast začela poleti. Očitno covid-19 še ne bo »izginil«, saj se pandemija kljub pospešenemu cepljenju krepi tudi v Evropi in ZDA, ki se upirata zapiranju javnega življenja iz lanskega leta. A strah in omejitve bodo zavrle okrevanje in poslabšale napovedi, kar verjetno ni vračunano v trenutne tržne nivoje. To je tudi verjetno eden izmed razlogov, zakaj centralni bankirji vztrajajo z zelo sproščeno denarno politiko. Pandemija še naprej povzroča težave v logističnih verigah, s tem pa cene surovin in končnih izdelkov naraščajo. Povišano inflacijo, čeprav jo centralne banke še naprej označujejo za prehodno, lahko pričakujemo vsaj v naslednjih 6 mesecih. To nakazujejo posamezne selektivne informacije, ki prihajajo iz sveta. PVC ali po domače plastika se bo s septembrom zopet podražila za 5-7 %, čeprav se je v zadnjih 4-5 mesecih za več kot 30 %. Cene elektrike in plina so v Evropi rekordne. Ravno danes je cena CO2 kuponov presegla rekordno vrednost 60 eur. Prebivalstvo, ne samo v Evropi, ampak povsod po svetu se lahko pripravi na precej višje cene elektrike, ogrevanja, odvoza smeti itd. Tudi cene hrane še naprej naraščajo in se zadnje tedne vse bolj odražajo tudi v končni ceni v trgovinah in gostilnah. Inflacija zato ostaja pereča tema in nekaj, na kar je potrebno biti pozoren v prihajajočih tednih in mesecih. Geopolitični položaj po ameriškem umiku iz Afganistana ostaja zapleten, saj cel svet potezo vidi kot kapitulacijo ZDA ter krepitev moči predvsem Kitajske. Slednja z ukrepi še naprej spreminja pravila delovanja gospodarskih družb. V ponedeljek so sprejeli nove ukrepe, ki mladoletnim dovoljujejo zgolj tri ure računalniških igric na teden, z vse prisotnim državnim nadzorom. Pozitivno je, da bodo sprejeli novo protimonopolno zakonodajo, a ta bo imela negativen vpliv na velika tehnološka podjetja. Kar bo vplivalo tudi na naša vsakdanja življenja pa je popolna prepoved uvoza smeti, predvsem plastike, ki jo tudi Evropa množično izvaža v Azijo. Dogajanje zadnjega tedna tako kaže, da se nam obeta zelo zanimiva jesen.

Kapitalski trgi ob napovedi ohranitve nizkih obrestnih mer in zelo ohlapni denarni politiki še naprej dosegajo nove rekorde. Očitno so centralni bankirji vseeno presenetili vlagatelje, saj so se ti pozitivno odzvali na petkovo tiskovno konferenco Fed. Najbolj pozitiven je bil odziv v tehnološki panogi, saj so bila tu pričakovanja najbolj zadržana. A pozitiven odziv je bil precej širok in vsesplošen. Vlagatelji so naredili manjšo rotacijo iz bolj defenzivnih panog, kot je zdravstvo, nazaj v hitreje rastoče delnice. Dodaten interes so pritegnila tudi podjetja s področja materialov in energije, saj nadaljevanje ohlapne politike pomeni višjo inflacijo, kar potrjuje skok cen nafte na nivo okoli 70 dolarjev za sod. Tudi dolar je v tej zgodbi nekaj izgubil, nov ravnotežni nivo je okoli 1,18 dolarja za evro, a vse skupaj ni prineslo večjega pretresa na trge. Likvidnost še naprej žene glavne indekse višje, in čeprav je pred nekaj tedni trg izgledal utrujen, saj je indekse potiskalo višje le nekaj velikih imen, pa se je po sestanku centralnih bankirjev baza zopet razširila in s tem je rast dobila trdnejše temelje. A vrednotenja ostajajo zelo visoka in trg iz zgodovinskega vidika zelo drag, kar narekuje previdnost. 10 % korekcije nismo videli že precej časa in jeseni se tveganje za popravek povečuje. Večje premike na trge prinašajo spremembe, ki jih narekuje kitajska politika. Odboj prejšnjega tedna je že pozabljen, saj novi ukrepi bremenijo predvsem velika in tehnološka podjetja, ki so najmočneje zastopana v glavnih indeksih. O koncu vseh teh sprememb pravil na tej točki težko govorimo, zato vlagatelji ostajajo zelo pasivni in čakajo kapitulacijo trga. Na obvezniškem trgu večjih premikov nismo zabeležili. Cene obveznic so malenkost upadle in s tem so donosi nekoliko porastli, a ameriška 10-letna obveznica ostaja na nivoju 1,27 %, nemška pa na nivoju okoli -0,44 %. So pa nekoliko na privlačnosti pridobile inflacijske obveznice, predvsem pri investitorjih ki ocenjujejo, da bo inflacija višja dalj časa, kot to trg pričakuje.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer in likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja ostajajo povišana in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Pandemija ostaja največja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na Kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni in delnice volatilne. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj ter pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo ožje in široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Covid-19 kroji finančno konferenco Ameriške centralne banke

Organizatorji finančne konference v kraju Jackson Hole (26-28. avgust) v zvezni državi Wyoming so bili zaradi naraščajočega števila obolelih za covidom-19 v začetku tedna prisiljeni spremeniti format konference, ki bo po novem potekala virtualno. Danes pa se vedno bolj dozdeva, da bo (ponovna) rast okuženih do določene mere spremenila tudi že napisani govor guvernerja ameriške centralne banke (FED) Powella, ki se nanaša na prihodnjo usmeritev ameriške denarne politike. Velika večina analitikov je še pred kratkim pričakovala, da bo FED že letos začel s postopnim umikanjem presežne likvidnosti. Zaradi globalne pandemije covid-19 je FED namreč začel v sklopu programa pomoči mesečno odkupovati 120 milijard dolarjev obveznic, s čimer je zagotovil zadostno likvidnost finančnega sistema, sredstva od prodaje pa so se nato pretakala navzdol po drugih oblikah finančnih instrumentov, kar je “preprečilo” večjo korekcijo na kapitalskih trgih. Zdaj pa se lahko pojavi možnost, da se bo tako, kot se je čez noč spremenil format konference v Jackson Hole, spremenila tudi časovnica obrata ameriške denarne politike.

Nekateri analitiki že opozarjajo, da bi lahko prehiter umik denarne pomoči centralnih bank, bodisi v obliki dviga obrestnih mer bodisi v obliki zmanjševanja ali celo prenehanja odkupa obveznic, v okolju ponovnega naraščanja okužb, kjer se poleg tega že kažejo določeni znaki upočasnjevanja v določenih segmentih ekonomije, močneje zavrl gospodarsko aktivnost v največji svetovni ekonomiji. To pa bi lahko sprožilo verižno reakcijo po vsem svetu. Kljub temu da je ameriška centralna banka v komunikaciji z mediji večkrat omenila, da umikanje presežne likvidnosti s finančnega trga (ki primarno vpliva na kapitalske trge) še ne pomeni, da bo to potekalo z roko v roki z dvigom obrestnih mer (to bi pomenilo neposreden vpliv na realno gospodarstvo, saj bodo podjetja in gospodinjstva za nova posojila deležna višjih obrestnih izdatkov, dvig obrestnih mer sočasno z umikom presežne likvidnosti kot posledica prenehanja odkupov obveznic pa bo negativno vplival na vrednost obveznic) in da bodo s tem počakali do trenutka, ko bodo prepričani, da je trg dela dovolj robusten in s tem tudi realna ekonomija, da lahko brez večjih pretresov absorbira večji obrat v denarni politiki. Predvsem slednje je močno odvisno od nadaljnjega poteka pandemije, števila obolelih in predvsem dinamike njihove rasti. Vsi ti dejavniki bodo vplivali tudi na to, ali bomo tudi to jesen in zimo preživljali v duhu omejevanja stikov, zapiranja določenih delov ekonomije in dela ter šolanja od doma, kar bi skoraj zagotovo pomenilo, da bi se načrtovan umik pomoči ameriške centralne banke prestavil v prihodnje leto, »obilje« likvidnosti pa bi pomenilo, da se bo leto 2021 na kapitalskih trgih končalo brez večjih pretresov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Bliža se konec poletja in zadnji avgustovski teden vnaša novo dinamiko na kapitalske trge. Pandemija se krepi v Evropi in ZDA. Vlade zaenkrat ne napovedujejo tako ostrega zapiranja kot lansko leto, a polarizacije družbe o omejitvah javnega življenja, obveznem cepljenju ter omejitvah za necepljene in konstantno spreminjajoča se pravila, ki včasih veljajo le dober teden, onemogočajo napovedovanje in s tem delajo poslovno okolje nepredvidljivo. Gospodarski kazalci v Evropi so dosegli svoj vrh in se ohlajajo, a zaenkrat ostajajo krepko v pozitivnem območju. Večje poslabšanje beležimo v ZDA, kjer je bil vrh dosežen pred tedni, a vseeno tudi številke v ZDA ohranjajo pozitiven predznak. Skrbi predvsem Azija, kjer je trenutni val pandemije zelo prizadel nekatere proizvodno usmerjene države. Skrbijo logistične verige in dostop do nekaterih sestavnih delov ter surovin. Geopolitika oziroma razplet afganistanske zgodbe še ni povsem zaključen, a posledice se že kažejo. Amerika izgublja vpliv na bližnjem vzhodu in v Aziji, Kitajska in Rusija sta ga okrepili. Evropa in politične stranke so že na okopih zaradi morebitnega novega migrantskega vala. Septembra sledijo volitve v Nemčiji, kjer nasledniki Merklove iz stranke krščanskih demokratov še naprej izgubljajo in so sedaj skoraj poravnani s socialnimi demokrati finančnega ministra Olafa Scholza, ki bi ga vse več Nemcev rado videlo kot naslednjega nemškega kanclerja. SPD pridobiva na račun zelenih in levice, kar krepi levo sredino, a glasovi krščanskih demokratov odhajajo na desnico. Razplet in prihodnja koalicija ostajata neznanka in s tem vpliv na bodočo evropsko politiko, ki sodeč po zadnjih letih težko doseže kakršenkoli konsenz. Zato se obeta vroča politična jesen.

Kitajska država in partija nadaljujeta s »preoblikovanjem« poslovnega okolja v katerem delujejo njihova največja tehnološka podjetja. To še naprej zmanjšuje interes vlagateljev za kitajske delnice, ki ostajajo pasivne in čakajo, da se zadeve umirijo. Centralni bankirji so začeli vsakoletno srečanje v Jackson Hole v ZDA. Obeti dviga obrestnih mer ter omejevanje super likvidne politike vzbuja nemir na trgih, a znaki iz gospodarstev, kjer se pokoronski bum umirja, vlagatelje navdajajo z upanjem, da bo zmanjšanje likvidnosti zelo postopno in v manjšem obsegu od prvotnih ocen. Centralne banke in njihova denarna politika ostajajo najbolj opazovan in hkrati težko napovedljiv del trgov, kakšen pa bo rezultat tokratnega sestanka bomo videli konec meseca. A implikacije in s tem premike, ki jih to lahko prinese na trg, tudi kratkoročno, so lahko precejšnje.

Kapitalski trgi ostajajo zaradi poplave likvidnosti še naprej v rekordnih območjih. Obveznice ostajajo blizu rekordno nizkim donosnostim, popravljenim za inflacijo, donosi so krepko negativni. Ameriška 10-letna obveznica ostaja na nivoju približno 1,26 % letnega donosa, medtem ko je podobna nemška blizu 0,50 % negativnega donosa. Posledično evropski in ameriški delniški trgi rastejo še naprej. Čeprav smo v zadnjem tednu videli manjšo, nekaj odstotno korekcijo, pa v seštevku in v nekaj daljši perspektivi le-to ne pomeni nič. Letošnja donosnost ameriških delnic, merjenih v evrih, presega 20 %, Evropa ne zaostaja bistveno z dobrimi 17 %. A tu je razkorak med posameznimi evropskimi državami precejšen, saj med glavnimi trgi najbolj zaostaja Španija z 10 % donosnostjo, prednjačita pa Francija z dobrimi 20 % in Švedska z več kot 24 %. Tudi slovenski delniški trg letos prinaša odlične rezultate, saj je indeks SBI TOP eden najdonosnejših na svetu s skoraj 32 % donosom, svoje pa so dodale še skoraj 6 % dividende. Vse te visoke številke močno odstopajo od zgodovinskih povprečij in so posledica ohlapne denarne politike. Vlagatelje sicer navdušujejo in krepijo njihov optimizem, a morali bi jih narediti previdnejše, saj take stopnje rasti niso vzdržne in ne morejo trajati v nedogled. Lep primer tega so azijski delniški trgi, kjer so letos donosi ničelni na Japonskem in negativni na Kitajskem. Slika je bila še konec februarja povsem obratna, saj je takrat kitajski trg v le 2 mesecih ustvaril več kot 10 % donos, nekatera tehnološka podjetja pa več kot 20 %, a se je nato s posegi kitajskih oblasti slika krepko zasukala in kitajske delnice so se spremenile v grdega račka ter močno zaostale za ostalim svetom. To kaže, da je potrebno periodično prodati nekaj zmagovalcev in poiskati naložbene priložnosti v zapostavljenih naložbah, saj le-to prinese nadpovprečne donose. Oziroma, kdo sedaj pobere nekaj dobička z mize in ponovno uravnoteži portfelj, ravna kot skrben gospodar.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja se umirjajo a višja inflacija bo očitno trajala dalj od pričakovanj javnosti. Pandemija ostaja največja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na Kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni in delnice volatilne. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo ožje in široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja ali pa bodo centralne banke omejile likvidnost. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pregled dogajanja:

Poletni dnevi še naprej dopuščajo sproščenost, a jesen in z njo bolj tvegani dnevi se bližajo. Pandemija nikakor noče popustiti. Nasprotno, število okuženih še naprej narašča, tako pri nas v Evropi kot drugod po svetu. Epicenter trenutno ostaja v Aziji in Oceaniji, kjer so omejitve javnega življenja zelo ostre in na nas vplivajo kot težave v logističnih verigah. Le en okužen pristaniški delavec je povzročil zaprtje enega največjih kontejnerskih pristanišč na kitajskem, kar lahko še poslabša že tako izredno situacijo v logistiki. Zaupanje managerjev in potrošnikov se zaradi tega krha in zmanjšuje. Gospodarski kazalci se tako že slabšajo v ZDA, potrošniki trošijo manj in v zadnjem mesecu so se pričakovanja o rasti BDP znižala za pol odstotne točke na še vedno visokih 6 %, a vseeno to kaže, da je točka maksimalnega optimizma za nami.

V Evropi, ki je po razvoju pandemije nekoliko za ZDA, kazalci ravno zdaj dosegajo svoj vrh in se bodo poslabšali v jesenskih mesecih. A kljub pričakovanem poslabšanju v Evropi, so kazalci tako v Evropi kot ZDA še vedno na visokih območjih in močno v fazi rasti. Skrbi pa močno slabšanje teh kazalcev v Aziji, ki zaradi hitrega širjenja pandemije drsi v novo recesijo.

Celoten razvoj dogodkov zmanjšuje verjetnost hitrega dviga obrestnih mer. Komunikacijo, glede obrestnih mer in politike centralnih bank na splošno, pričakujemo konec meseca iz srečanja centralnih bankirjev v ZDA. Da se velikih premikov v obstoječi politiki trenutno ne pričakuje, kažeta tako dolar kot tudi donosi ameriških in ostalih obveznic, ki ostajajo zelo nizki in njihovi trendi ne kažejo na obrat. Inflacija ostaja visoka, a se je trend naraščanja umiril. Vseeno pa je občutek, da bo »prehodna višja inflacija« trajala precej dalj časa kot večina udeležencev trga pričakuje, saj ne govorimo o dveh ali treh mesecih, ampak lahko od dvanajst in več mesecev.

Zapleta se zadnje tedne tudi na geopolitičnem področju, saj razpad afganistanske vojske po umiku ZDA ter posledično prevzemu oblasti s strani skrajnih islamistov kaže na spremembe geopolitičnega zemljevida. Položaj na bližnjem vzhodu ne bo več enak kot je bil nekoč. Več moči pridobiva Kitajska, ZDA so izgubile velik del kredibilnosti in kitajska komunistična partija je položaj včeraj že izkoristila za nekaj tvitov Tajvanu in namig, da se naslanjati na ameriško pomoč ni smiselno. Kratkoročno novo risanje razmerij moči ne bo vplivalo na trge, na daljše obdobje pa se lahko gospodarska vojna zaostri in odprejo nova žarišča, ki bo močneje vplivala tako na trge kot gospodarstva.

Kapitalski trgi ostajajo zaradi poplave likvidnosti še naprej v rekordnih območjih. Obveznice ostajajo blizu rekordno nizkim donosnostim, popravljenim za inflacijo so donosi krepko negativni. Posledično delnice rastejo še naprej. Govorimo o ameriškem in evropskem delniškem trgu, saj trgi v razvoju že močno zaostajajo in se nikakor ne morejo izviti iz negativnega primeža. Kitajsko nadaljnjo vmešavanje v tehnološka podjetja, tokrat v razvijalce igric, kaže, da regulatorni in vsesplošni pritisk ni popustil in da vlagatelje čakajo nova presenečenja.

Tudi v ZDA po zadnjih rezultatih, ko je bil odziv vlagateljev negativen, tehnološka podjetja nekoliko zaostajajo za rastjo trga. Pozornost vlagateljev je še naprej usmerjena v industrijo, finance ter podjetja iz področja široke potrošnje. Se je pa število podjetij, ki potiskajo indekse višje, močno skrčilo, kar je tehnično gledano slabo za nadaljnjo rast trga, saj je ta odvisna od vse manjšega števila rastočih delnic. To kaže na določeno izčrpanost trga in vlagateljev, čeprav na tej točki govoriti o morebitni korekciji je zelo nehvaležna naloga. A previdnost je tokrat na mestu. Vrednotenja ostajajo zelo visoka in kot kaže nas tudi v prihodnje čaka zelo negotovo poslovno okolje, zaradi česar so vlagatelji bolj previdni.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer, inflacijska pričakovanja se umirjajo, a višja inflacija bo očitno trajala dalje od pričakovanj. Pandemija ostaja največja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na kitajskem pa dodajata svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih so znižala pričakovanja. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovosti o bodoči politiki centralnih bank ostajajo te delnice volatilne in vlagatelji previdni. Negotovost vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje, čeprav previdno pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin, kjer so vrednotenja zelo visoka. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov postala izrazito tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pregled dogajanja:

Pandemija se z razmahom poletnega potovanja, turizma in druženja zopet krepi. Različica delta se širi in grozi z novim zapiranjem gospodarstev v jeseni, kar krha zaupanje tako vlagateljev kot gospodarstvenikov. Ekonomski kazalci se zaenkrat še ne poslabšujejo bistveno, čeprav se je rast umirila, se pa poslabšuje vidljivost in predvsem pričakovanja gospodarstvenikov.

Inflacija ostaja visoka, a tudi ta kaže določene znake umirjanja. Ostaja pa nepredvidljiva in možnost za njen pospešek se lahko pojavi jeseni, če se bodo nadaljevali izzivi v logističnih verigah, pomanjkanje določenih sestavnih delov, kot so npr. polprevodniki, ali pa rast cen vseh vrst surovin. Če so se pri slednjih cene kovin umirile, pa vidimo, da pri predvsem prehranskih vhodnih surovinah podjetja opažajo nadaljnjo rast cen, kar sicer pritiska na marže, a vseeno podjetja dvigujejo tudi cene končnih izdelkov.

Jesensko dogajanje je močno odvisno tudi od aktivnosti centralnih bank, ki naj bi na novo začrtale novo (ali pa ohranile staro) politiko konec meseca na sestanku v Jackson Hole v ZDA. Novih informacij o spremembah politike obrestnih mer ni, vseeno pa vlagatelji čakajo, kako bodo centralne banke komunicirale umik super sproščenih likvidnostnih ukrepov. Obvezniški trg postaja nekoliko nervozen in s tem bolj nihajen, saj obrestne mere ostajajo rekordno nizke. Do nemških volitev je še sedem tednov in situacija se je s slabim PR nastopom po volitvah zakomplicirala. Krščanski demokrati Angele Merkel in njenega naslednika, kandidata za novega kanclerja, Lascheta izgubljajo, pridobivajo pa socialdemokrati, zeleni in liberalci. Kombinacija slednjih verjetno ni slaba za trg in gospodarstvo, medtem ko bi le socialdemokrati in zeleni lahko prinesli pretres med evropska podjetja zaradi drugačnega pristopa zelenih k razvoju gospodarstva.

Kitajske oblasti so zadnji teden omilile retoriko in delujejo bolj spravljivo, kar so trgi nagradili s pozitivnim odzivom, a zaupanje vlagateljev ostaja skrhano in vlagatelji ocenjujemo, da presenečenj še ni konec. Gospodarska vojna med ZDA ter Evropo na eni strani in Kitajsko na drugi se bo nadaljevala, kar prinaša povečano nihajnost ter predvsem zmanjšanje zaupanja v kitajski delniški trg in podjetja sama.

Na valutnih trgih zadnji teden večjih sprememb ni bilo, smo pa videli malo večjo pocenitev surove nafte, saj je strah pred širitvijo pandemije in posledično manjšo porabo zaradi zapiranja zopet opravil svoje.

Delniški trgi ostajajo visoko, zelo blizu rekordnih ravni, predvsem zaradi nadaljevanja ohlapne denarne politike in dobrih rezultatov za 2. četrtletje 2021. Napovedi so sicer nekoliko previdne, a vlagatelji v pomanjkanju alternativ, ko so obveznice zelo drage in nosijo le majhen donos, nepremičnine pa so na rekordnih vrednostih in v obliki najemnin tudi ponujajo zelo malo, ostajajo v delniških naložbah.

Pretekli teden smo zaradi okrepljenih pričakovanj o spremembi denarne politike oziroma zaradi pričakovanj hitrejšega dviga obrestnih mer zopet videli rotacijo v finančne, predvsem bančne delnice. Nekaj večjih presenečenj pri rezultatih poslovanja je prineslo manjše spremembe na trg in ohranilo pozitivno dinamiko. Močno je tako presenetil danski farmacevt Novo Nordisk, ki je novo zdravilo za hujšanje v ZDA razprodal. Družba je že sedma največja v evropskem indeksu. Čisto po tiho se je na drugo mesto v istem indeksu prebilo nizozemsko tehnološko podjetje ASML, največji svetovni izdelovalec strojev za izdelavo polprevodnikov, in zdaj »grozi«, da bo prehitel Nestle, ki kraljuje na lestvici že vrsto let.

Tudi v ZDA je zadnji teden prinesel pozitiven donos predvsem velikim tehnološkim podjetjem, ki za vlagatelje ostajajo še naprej zelo privlačna. Kitajska tehnološka podjetja so po omiljeni retoriki regulatorjev in centralne oblasti lažje zadihala in povrnila del izgubljenega, a gre le za manjši obliž na rane, saj je zaupanje močno skrhano in vlagatelji so še naprej previdni, saj vlada prepričanje, da nas čakajo nova »presenečenja« v režiji partije in centralne oblasti.

Velja omeniti tudi dogajanje v regiji, še posebej v Sloveniji, kjer počasen, a konstanten dotok denarja na borzo zaradi negativnih obrestnih mer v bankah skrbi, da cene delnic rastejo. Tečaji najprometnejših delnic so praktično že dosegli nivoje pred izplačilom dividend, kar pomeni, da so vlagatelji v le mesecu ali dveh dosegli odličen pet in več odstoten donos.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer, inflacijska pričakovanja se umirjajo, pandemija ostaja največja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovostjo o bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni in te delnice volatilne. Negotovost vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar.

Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, kot je panoga nafte in plina, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko še selektivno panogo široke potrošnje, čeprav moramo biti previdni pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin, kjer so vrednotenja zelo visoka.

Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska pa je zaradi zadnjih dogodkov postala izrazito tvegana in s tem manj privlačna, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja.

Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Dobri rezultati

Razlogi so seveda v močnem odboju gospodarstva po spomladanskem ponovnem odprtju ekonomij ter seveda zelo nizkih primerjalnih vrednostih iz lanskega spomladanskega obdobja, ko je pandemija udarila s polno močjo in je večina gospodarstev delovala v zelo omejenih pogojih. Zato se pojavljajo tudi primerjave z zadnjim predkoronskim letom 2019, kjer rasti niso več tako velike, ponekod so še precejšnji zaostanki, a situacija se je vseeno popravila precej hitreje, kot so pred meseci napovedovali taisti analitiki in ekonomisti.

Trgi, se zdi, so to rast že vračunali v cene delnic. Odziv je bil precej mlačen, usmeril se je predvsem na pričakovanja podjetij za prihajajoča četrtletja. Ta pa so bila v primerjavi z objavljenimi rezultati bolj previdna in odražajo negotovost, ki je prisotna v svetu. Tehnološka podjetja vidijo z odpiranjem gospodarstev umiritev rasti, a trendi rasti v e-trgovini, digitalizacija, avtomatizacija, razvoj umetne inteligence in še mnogo drugih ostajajo. Zato panoga kljub visokim vrednotenjem ostaja privlačna za vlagatelje.

Inflacija se zdi, da bo najbolj prizadela podjetja iz panoge osnovnih potrošnih dobrin, saj največje multinacionalke s področja prehrambnih in gospodinjskih izdelkov vse bolj opozarjajo, da pričakujejo upad marž. Cene vhodnih surovin rastejo hitreje kot njihove končne cene. Na drugem koncu so izdelki široke potrošnje oz. trajnih dobrin, kamor spadajo tudi luksuzne dobrine in avtomobili. Prihranjeni denar skozi pandemijo še naprej drvi v te izdelke, kar rezultira tudi v pomanjkanju polprevodnikov in drugih logističnih izzivih. Materiali, surovine in energija so po visoki rasti cen materialov uredili bilance in sredstva namesto za nove projekte namenjajo za visoke dividende ter odkupe lastnih delnic. To za zdaj drži cene materialov in energentov na visokih nivojih in s tem obljublja nadaljevanje dobrega poslovanja podjetij.

Industrijska podjetja, vsaj tista, ki imajo opraviti s »prehodi v zeleno«, ostajajo ljubljenci vlagateljev in bodo verjetno ostala še nekaj časa, saj se veliki infrastrukturni plani kot odgovor na pandemijo in okoljske izzive niti še niso dobro začeli. ZDA so tako ravno v finišu sprejemanja 1000 milijard težkega paketa revitalizacije. Na drugi strani je poslovanje družb iz segmenta oskrbe podobno zelo dobro in boljše od pričakovanj, a tu vlagatelji ostajajo zelo zadržani, kar ustvarja naložbene priložnosti.

Finančni sektor kljub dobrim rezultatom, dobri kapitalski strukturi v bilanci in lepim dividendam, ki jih končno lahko zopet izplačujejo brez omejitev, ostaja ujetnik ugibanja o bodočih obrestnih merah. Dokler bodo te ostale zelo nizke, bodo tudi delnice iz tega segmenta težko premagovale celoten trg. A bliža se konec avgusta, ko tradicionalen sestanek centralnih bankirjev v Jackson Hole v ZDA lahko morebiti prinese spremembe v retoriki centralnih bank. Pričakovanja so sicer zadržana, a presenečenja so vseeno mogoča. Pregled panog zaključujemo z zdravstvom, kjer so rezultati dobri, podobno tudi napovedi, a vlagatelji razen redkih izjem ostajajo zadržani, zaradi česar ta panoga ostaja med najbolj privlačnimi. Vrednotenja so med najnižjimi, demografski in socioekonomski trendi pa zelo naklonjeni.

Pregleda ne moremo zaključiti brez omembe Kitajske. Žal je centralna oblast močno načela zaupanje vlagateljev v kitajske delnice, zaradi česar so ti po odprodaji delnic kitajskih podjetij postali previdnejši. Položaj ostaja, opisan z moderno besedo, zelo fluiden, saj se dnevno spreminja komunikacija partije, oblasti in regulatorja iz negativne v pozitivno in nazaj. Žal se gospodarska vojna z neizvolitvijo Trumpa ni končala, ampak je postala le malo bolj subtilna. ZDA še naprej počnejo vse, da bi zamejile rastočo kitajsko moč, tragikomično pa jim pri tem pomagajo tudi kitajske oblasti same z zelo čudnim načinom sprejemanja odločitev. Za konec bi se vsem bralcem zahvalil za »potrpežljivost« pri branju mojih kolumn, saj sem v tem formatu z vami 100-tič, že od avgusta 2012. A brez skrbi, jaz in moji sodelavci bomo še naprej delili z vami pogled Generali Investments na dogajanja na kapitalskih trgih.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pregled dogajanja:

Prvi avgustovski teden ni prinesel bistvenih sprememb dinamike gospodarstev in kapitalskih trgov. Večina pozornosti je usmerjena v trende razvoja pandemije, kjer je trenutno najslabše stanje v Aziji, medtem ko se ZDA in Evropa držita relativno dobro. Delta različica se še naprej hitro širi, a močan skok okužb v Veliki Britaniji, ko so dosegli nivoje iz začetka leta (hkrati pa le malo povečano število hospitalizacij), potem pa ob odpravi vseh omejitev upad števila novih okužb, begata strokovnjake. Vse več je primerov, ko tudi cepljeni prenašajo virus, a se zdi da so posledice milejše. Obenem dinamika, ko je delta različica povzročila pravo malo katastrofo v Indiji, na drugi strani pa zaenkrat v Evropi ni skoka hospitalizacij, povzroča več vprašanj kot odgovorov o naravi virusa. Vsi ti podatki, ki dnevno spreminjajo tudi pričakovanja o razvoju pandemije in posledično ukrepih za zajezitev njenega širjenja, imajo močan vpliv na gospodarstvo, saj položaj ostaja nepredvidljiv in vidljivost zelo slaba.

Gospodarski kazalci so se zadnje tedne umirili oziroma nekoliko znižali, kar je pričakovano po močnem skoku ob odprtju ekonomij, a vseeno ostajajo v močno pozitivnem območju, kar daje upanje na nadaljevanje gospodarske rasti. Nekoliko slabši so zadnje tedne podatki s Kitajske, kjer sicer indeksi PMI ostajajo v pozitivnem območju, a je optimizem zaradi dobre epidemične slike nekako izpuhtel. Dodatno so razpoloženje poslabšali ukrepi kitajskih oblasti proti največjim tehnološkim podjetjem, ki so močno skrhali zaupanje mednarodnih vlagateljev v kitajsko gospodarstvo. Čez vikend so kitajske oblasti sicer napovedale dodatne stimulativne ukrepe in boljšo likvidnost, kar je na trge privabilo vlagatelje, ki iščejo dobre nakupne priložnosti, a dejstvo ostaja, da so spremembe iz zadnjih nekaj mesecev dolgoročne narave, nepredvidljivost novih ukrepov je zelo visoka in posledično so s tem tudi tveganja precej višja kot v preteklosti. V ZDA se pojavlja vprašanje, kaj bomo videli v gospodarstvu po izteku koronskih ukrepov, zato administracija uvaja nov infrastrukturni paket pomoči, vreden 1 trilijon dolarjev, ki pa vedno znova zadane na republikansko in demokratsko delitev predvsem v senatu. Centralne banke zadnje tedne svoje politike niso spreminjale in tako bo ostalo vsaj do sestanka v Jackson Holu konec avgusta.

Kapitalski trgi so pretekli teden zopet videli precejšnjo divergenco. Delniški trgi ostajajo visoko, zelo blizu rekordnih ravni, predvsem zaradi nadaljevanja ohlapne investicijske politike in znižanja pričakovanj o prihajajočih dvigih obrestnih mer, a tudi na krilih dobrih rezultatov poslovanja za 2. četrtletje. Obvezniški trgi pa so zaradi znižanih, tako inflacijskih pričakovanj kot pričakovanj o počasnejšem dvigu obrestnih mer, pa tudi zaradi znižanja uteži predvsem trgov v razvoju, v portfeljih spet videli močan skok cen obveznic in s tem padec obrestnih mer. V Evropi je tako spet celotna krivulja nemškega dolga negativna, kar je prvič po februarju letos. Tudi 30-letna nemška obveznica ima sedaj negativen donos. Podobno tudi v ZDA, kjer je 10-letna obveznica doživela močan premik iz območja 1,30 % -1,25 % letnega donosa v območje krepko pod 1,20 %, trenutno na 1,17 %. Dno pri 0,60 % donosu iz lanskega poletja je še daleč, a uresničujejo se napovedi, da se bo donos znova vrnil na 1 %, kar močno znižuje stroške zadolževanja in obenem krepi strah pred krepitvijo balona, predvsem na nepremičninskem trgu. Padanje obrestnih mer ima pomemben vpliv tudi na delniške trge, a ti so zaenkrat še pod vtisom četrtletnih rezultatov, ki so v povprečju še naprej dobri. Zadnji teden se je zgodba nekoliko obrnila, nekoliko so razočarala ameriška, predvsem tehnološka podjetja, manj s samimi rezultati in predvsem s previdnimi napovedmi. Evropska podjetja so zadnji teden objavljala odlične rezultate in razpršitev med panogami je bila res široka. Še najslabše so se odrezala podjetja iz obeh strani Atlantika iz panoge osnovnih potrošnih dobrin, saj so vsa povrsti sporočala, da inflacija vhodnih cen surovin ima in bo imela pomemben vpliv vsaj na nekaj naslednjih kvartalov. Tudi sicer je bila rast cen materialov in vhodnih surovin ena največkrat uporabljenih besed v objavah rezultatov in podjetja so zaradi tega postala previdnejša pri svojih napovedih. Med pozitivnimi presenečenji moramo omeniti panogo zdravstva, saj so podjetja v večini poleg dobrih rezultatov objavila tudi optimistične napovedi, kar so vlagatelji nagradili z rastjo cen delnic. Dodatno negotovost na trge še naprej vnaša »vmešavanje« kitajskih oblasti v gospodarstvo, predvsem v tehnološka podjetja in jasno je, da prihodnost ne bo enaka preteklosti. Namen akcij, ki jih sporočajo kitajske oblasti je sicer vsaj v konceptu smiseln, večja konkurenca, zaščita potrošnikov, preprečevanje zlorab itd., a izkušnje kažejo, da je meja med uspehom in centralno-planskim gospodarstvom zelo tanka. Primeri Turčije ali Rusije, ki sta kot pomembni gospodarstvi trgov v razvoju povsem zašli iz smeri so zelo sveži, zaupanje vlagateljev pa, ko je enkrat izgubljeno, ga je zelo težko pridobiti nazaj. Zato so vlagatelji zmanjšali uteži na trgih v razvoju in večina jih sedaj pasivno opazuje razvoj dogodkov. Še enkrat se je pokazalo, da je uravnotežen portfelj najboljši pristop k vlaganju za nekoga, ki vsak dan ne spremlja trgov.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Glavno vlogo pri diktiranju smeri trgov imajo pričakovanja o nivoju obrestnih mer, inflacijska pričakovanja se umirjajo, geopolitika oz. dogajanje na Kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne. A ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovostjo o bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni in delnice volatilne. Negotovost vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, kot je panoga nafte in plina, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko še selektivno panogo široke potrošnje, čeprav previdno pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin, kjer so vrednotenja zelo visoka. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska pa je zaradi zadnjih dogodkov postala izrazito tvegana in s tem manj privlačna, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Pandemija še naprej narekuje tempo in smer trgov, a delta različica kljub rasti zaenkrat v Evropi ne prinaša strogega zaprtja kot v ZDA. Znižuje pa pričakovanja o okrevanju in gospodarski rasti. Pričakovanja za rast BDP v 2022 se nekoliko ohlajajo, a zaenkrat so pričakovanja še naprej relativno visoka in podpirajo optimizem na trgih. Epicenter pandemije je trenutno v Aziji, kjer so države kot so Indonezija ali Vietnam močno prizadete, kar je za seboj prineslo strogo zaprtje in omejitve javnega življenja.

Problem za Evropo in ZDA predstavlja predvsem dejstvo, da so azijske države zelo pomembne v dobaviteljskih verigah, saj so v zadnjem desetletju mnoge multinacionalke preselile dele proizvodnje in svoje tovarne v Azijo. Omejitve po sporočilih iz multinacionalk povzročajo zaprtje tovarn in vprašanje je, ali se lahko pojavijo pomanjkanja na trgu v določenih segmentih gospodarstva. To bi lahko pripeljalo do višjih cen in dodatnega pritiska na inflacijo, ki je zadnja dva tedna nekako izginila z naslovnic, saj je med analitiki prevladalo prepričanje, da je inflacija prehodnega značaja.

Azijo poleg pandemije vse bolj zaznamuje tudi spreminjanje poslovnega okolja in redefiniranje pravil kitajskih oblasti. V zadnjem tednu smo videli pospešek uvajanja nove zakonodaje in »discipliniranja« kitajskih tehnoloških podjetij. Privatno izobraževanje in on-line šole so bile praktično ukinjene kar čez vikend, saj lahko delujejo le še neprofitno. V ponedeljek je centralna oblast sporočila, da mora panoga dostave hrane bolje spoštovati delavske pravice in zaposlene plačevati v skladu z lokalnim okoljem. Spreminjanje pravil »čez noč« in zasledovanje nekih drugih ciljev, poleg ekonomskih, je vneslo precejšen nemir med globalne vlagatelje. Negativen sentiment se je razširil predvsem v Aziji, a tudi ostali trgi so pod vplivom dogajanja na Kitajskem. Rezultati poslovanja za drugo četrtletje so še naprej zelo dobri, še posebej v ZDA, kjer nas ta teden čaka največ objav, tako da lahko pričakujemo tudi bolj živahno trgovanje. V Evropi je stanje nekoliko bolj mešano, a vseeno se okrevanje nadaljuje.

Delniški trgi v ZDA so beležili nove rekordne vrednosti, sledi tudi Evropa, medtem ko so kitajski delniški indeksi zaradi spreminjanja pravil in uvajanja nove zakonodaje močno v rdečih številkah. Kitajske delnice, predvsem velika tehnološka podjetja, so v enem tednu izgubila med 10 % in 20 %, medtem ko so najbolj izpostavljena podjetja, npr. iz panoge izobraževanja, izgubila skoraj vso vrednost. To je močno vplivalo ne samo na kitajske indekse ampak na celoten trg v razvoju, saj imajo kitajske delnice tu daleč največjo utež. Negativen sentiment se počasi širi tudi v ZDA in Evropo, čeprav se zdi malo verjetno, da bi to postal razlog za globalno korekcijo. Je pa zaskrbljujoče, da se očitno spreminja poslovni model kitajske gospodarske rasti, kar lahko vnese nemir na kitajske delniške trge za daljše obdobje. Kitajske delnice imajo približno 5 % utež tudi v globalnih indeksih, kar negativno vpliva na globalne sklade, a vseeno utež ni tako velika, da bi bistveno spremenila tok delniških trgov. Že dalj časa menimo, da korekcija do 10 % ne bi bilo nobeno presenečenje, saj so trgi visoko, letošnji donosi pa so še precej višji, in v takem okolju korekcije niso nekaj izrednega ali nenavadnega. Med panogami je tehnološka panoga ponovno v ospredju. Največja tehnološka podjetja iz skupine FAANG bodo večinoma objavila rezultate ta teden, a visoka pričakovanja potiskajo tečaje navzgor. Sledijo tudi ostala nekoliko manjša podjetja iz tega segmenta trga. Pod pritiskom so še naprej predvsem podjetja, ki so bila igra na inflacijo kot so finance, energija in deloma tudi materiali. Po ZDA je ta teden tudi ECB sprostila bankam izplačilo dividend in nakupe lastnih delnic, a to ni dvignilo nivojev, saj pričakovana nižja inflacija poslabšuje poslovne izglede. Presenečajo podjetja iz industrije, predvsem logistike, transporta in vse, kar je povezano z obnovo in gradbenimi materiali, saj so rezultati poslovanja še naprej odlični in posledično tečaji silijo višje. Presenečajo tudi rezultati proizvajalcev luksuznih dobrin, ki presegajo napovedi in zaenkrat upravičujejo zelo visoka vrednotenja. Razočaranje so prinesla podjetja s panoge osnovne potrošnje, predvsem prehrane, kjer kombinacija počasne rasti in upada marž zaradi rasti cen surovin pomenijo najslabšo možno kombinacijo in vlagatelji so se odzvali izrazito negativno. Dobro gre še naprej panogi zdravstva, kjer tudi zaradi ugodnih vrednotenj lahko pričakujemo povečan interes vlagateljev. Na trgu obveznic vidimo počasno rast obveznic in s tem padanje donosov. Nemška 10-letna obveznica je precej pod 0,4 %, medtem ko se ameriška še zadržuje okoli 1,2 %. A morebitno širjenje nezaupanja s kitajskega trga bi lahko te donose hitro potisnilo na nižje nivoje. Dolar še naprej ostaja nekaj pod 1,18 dolarja za evro, medtem ko se cene nafte po dogovoru OPEC+, ki bistveno ne spreminja ustroja naftnega trga, držijo nekaj na 70 dolarji za sodček.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Glavno vlogo pri diktiranju smeri trgov so prevzela pričakovanja o nivoju obrestnih mer, inflacijska pričakovanja se umirjajo, geopolitika oz. dogajanje na Kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato se je njihova privlačnost spet povečala. A ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovosti o bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni. Negotovost vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, kot je panoga nafte in plina, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje, čeprav previdno pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin, kjer so vrednotenja zelo visoka. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska pa je zaradi zadnjih dogodkov postala izrazito tvegana in s tem manj privlačna, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Strah pred inflacijo je zamenjala želja po varnosti

 

Evropska centralna banka (ECB) je v začetku julija objavila pregled svoje denarne strategije. Dokument, ki smo ga z nestrpnostjo čakali že lani, a smo zaradi zdravstvene krize morali še malo potrpeti. Zadnjo revizijo svoje politike je namreč opravila že daljnega leta 2003.

Posledično smo pričakovali kar nekaj sprememb. Med drugim, da bo ECB sledila ameriški centralni banki in revidirala svoj inflacijski cilj. A nova strategija ponuja še veliko več.

Glavna novost je, da ima ECB zdaj eksaktno inflacijsko tarčo pri dveh odstotkih letno. Zdi se malo glede na prejšnji cilj (malo pod dvema odstotkoma – v mandatu Jean-Clauda Tricheta (2003-2011) ko je bil cilj 1,99 odstotka), a dejansko gre za veliko spremembo.

Prvič, centralna banka je priznala, da se je v prejšnjem mandatu Maria Draghija zadovoljila z inflacijo krepko pod dvema odstotkoma (1,3 odstotka), kar je v svoji poprejšnji komunikaciji vztrajno zavračala. Drugič, da je ukinila asimetrijo pri oblikovanju denarne politike (prej so bolj tolerirali nižjo inflacijo kot pa višjo od dveh odstotkov. Tretjič, od leta 2026 bodo v izračun ciljane inflacije (HICP) vključili tudi cene primarnih nepremičnin (OOH).

Torej, na podlagi sprejetega v mandatu Christine Lagarde si lahko obetamo bistveno višjo inflacijo, reakcijska funkcija centralne banke pa bo bolj sproščena ob še višji inflaciji in dosti bolj zaviralna ob hitri rasti nepremičninskega trga. Glede na rast cen nepremičnin bi bilo verjetno smiselno imeti ta ukrep že zdaj.

Investitor bi si celo mislil, da je ob vsem povedanem idealen trenutek za odprodajo dolgoročnih obvezniških naložb. A kaj, ko na finančnih trgih številke plešejo svoj ples.

Različica virusa covid-19 delta in delta plus sta na obvezniške trge vrnili več vedrine, saj na trgu zahtevane donosnosti padajo, posledično pa cene obveznic rastejo. Kot primer bi lahko dali 60-letno slovensko obveznico, ki je od dna konec maja pridobila kar dobrih 26 odstotkov (dne 19. julij), a je še vedno dobrih pet odstotkov nižje kot ob izdaji konec januarja.

Strah pred inflacijo, ki je v prvem delu leta plašil varčevalce z obveznicami, je zdaj zamenjala želja po varnosti. Delniške naložbe (na vrhovih) nekako izgubljajo svoj lesk. Hkrati pa so naftne države dosegle dogovor o povečanju črpanja, kar bo za nekaj časa verjetno zavrlo dvigovanje cene črnega zlata.

Omenjeno znova potrjuje moje misli, da je prihodnost tako rekoč nemogoče napovedovati. V zadnjih petnajstih letih moje finančne kariere se je na trgih velikokrat zgodilo nekaj, kar si najmanj pričakoval. V tem duhu je priporočilo imeti dobro razpršen portfelj še vedno zelo upravičeno. Seveda pa je taktično vedno smiselno izkoristiti priložnosti, ki se pojavijo na poti. Pretresljive novice iz poplavljenih območij v Nemčiji in Belgiji nas namreč učijo, da tudi v vročem poletju lahko kdaj pa kdaj zapade veliko dežja.

Tako imamo v času do znamenite konference centralnih bankirjev v Jackson Hole v ZDA konec avgusta, kjer bodo predstavili načrt denarne politike v pokoronskem svetu, kar nekaj časa za refleksijo in ustrezno preoblikovanju svojega portfelja.