Surovine in energenti pod večletnimi vrhovi

Indeks cen industrijskih proizvajalcev v Nemčiji je minuli mesec na letni ravni zrasel za 14 odstotkov, rast cen surovin in materialov pa je že začela upočasnjevati gospodarsko aktivnost na Kitajskem. Strah, da bi nedavna skokovita rast industrijskih surovin in energentov lahko močneje posegla v globalno gospodarsko aktivnost v prihodnjem letu, je že začel pronicati v pore svetovne investicijske javnosti. To se kaže v postopnem unovčevanju dobičkov, ki smo jim bili v tem tednu priča na globalnih blagovnih borzah.

 

Cena bakra se je spustila pod deset tisoč dolarjev na tono, z večletnega vrha se je spustila tudi cena surove nafte. Podoben trend smo zaznali tudi pri cenah pomembnejših industrijskih surovin. Rast cen surovin in energentov pa ne skrbi zgolj centralnih bankirjev, ampak tudi industrijska podjetja, ki so za prihodnje leto že začela napovedovati dviganje cen svojih proizvodov, s čimer bodo na končne uporabnike prenesli nekaj dviga cen vhodnih elementov.

Rast cen industrijskih materialov, predvsem železa in jekla, bi lahko povzročila tudi nadaljnjo rast cen že tako pregretega nepremičninskega trga, saj nepremičninski trg predstavlja tretjino celotnega povpraševanja po jeklu, kar pomeni, da njegova cena v veliki meri vpliva na strošek gradnje in posledično na prodajno ceno nepremičnine. Centralne banke so se zaradi vsega tega znašle v zelo kočljivi situaciji. Še vedno ni kristalno jasno, ali je za nedavno skokovito rast cen kriva pandemija covida-19 in se bo celotna situacija prihodnje leto umirila brez posega v denarno politiko ali pa da gre za “legitimni” inflacijski pritisk, ki bi brez intervencije centralnih bank vodil v vedno močnejšo rast cen, nočno moro vsakega centralnega bankirja. Dvig obrestnih mer bi v primeru, da gre za “tranzicijsko inflacijo”, lahko močneje zavrl globalno gospodarsko rast, saj svetovna ekonomija še vedno čuti negativne posledice pandemije. V primeru dejanskih inflacijskih pritiskov bi neaktivnost centralnih bank lahko vodila v strmo rast cen in inflacijo, ki bi jo bistveno težje odpravili, kot če bi to začeli že danes. Dogajanje na blagovnih borzah danes kaže, da (vsaj trenutno) investitorji ocenjujejo, da so šle cene surovin in energentov predaleč in da bi bilo za vse morda najbolje, da se ta trend ustavi, centralni bankirji pa bi zagotovo bili veseli tudi kake korekcije na trgu surovin in elementov.

 

Sašo Šmigić

O avtorju: Sašo Šmigić

Sašo Šmigić je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2006 je bil zaposlen kot upravitelj na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa kot upravitelj v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi), kjer je leta 2013 postal pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz. Upravlja sektorski sklad Generali Surovine in energija ter v razvijajoče trge usmerjene sklade Generali Novi trgi, Generali Indija - Kitajska in Generali Latinska Amerika. Septembra 2023 je nastopil 4-letni mandat člana uprave družbe Generali Investments d.o.o.