Zakaj je vaš strah pred delnicami neutemeljen

 

 

Kaj so delnice in kako delujejo?

Delnice so deleži v podjetju. Ko kupite delnice podjetja, postanete delničar tega podjetja in imate pravico do udeležbe v njegovem dobičku in premoženju. Cene delnic nihajo glede na uspešnost podjetja in splošno stanje na trgu.

Zakaj se veliko ljudi boji delnic?

Eden od razlogov bi lahko bil, da se bojijo volatilnosti borznega trga. Cene delnic lahko v kratkem času močno nihajo, kar lahko marsikaterega vlagatelja odvrne od nakupa. Vendar si je treba zapomniti, da imajo prav delnice dolgoročno velik potencial za donose. Študije so pokazale, da v 10-letnem obdobju delniški trgi ustvarijo povprečni letni donos okoli 8-10 %.

Prednosti vlaganja v delnice

Delniške naložbe nam ponujajo možnost diverzifikacije. Diverzifikacija pomeni razdelitev vašega portfelja na več naložbenih razredov ali sektorjev, da zmanjšate tveganje, če bi se katero od podjetij znašlo v težavah. Po drugi strani pa delnice ponujajo možnost, da postanete delničar podjetja in s tem ste udeleženi tudi pri njegovem dobičku.

Za koga so primerne delniške naložbe?

Pomembno je vedeti, da vlaganje v delnice ni za vsakogar in da obstajajo druge oblike vlaganja, ki so lahko bolj primerne za vas.
Preden investirate v delnice, razmislite, ali ta oblika naložbe ustreza vašim realnim pričakovanjem, ciljem in vaši toleranci do tveganja. Kot že omenjeno, so delnice lahko zelo volatilne in pomembno se je zavedati, da lahko v vsakem trenutku pride tudi do nepričakovanih padcev.

Kako zmanjšamo tveganje povezano z delniškimi naložbami?

Eden od načinov za zmanjšanje tveganja, je vlaganje v delniške vzajemne sklade. Delniški sklad je finančni produkt, ki vlaga v delnice različnih podjetij in s tem razprši tveganje, ki bi bilo povezano z nakupom le ene delnice. Ob tem vam ni potrebno razpolagati s finančnim znanjem, saj za vaše premoženje dobro skrbijo strokovno podkovani upravljavci skladov. Za nasvet pa se lahko v vsakem trenutku obrnete na finančnega svetovalca, ki vam lahko pomaga razumeti vaš finančni položaj in razviti naložbeno strategijo, ki ustreza vašim ciljem.

Obstajajo različne vrste delniških skladov, kot so globalni delniški skladi, ki vlagajo v različna podjetja po vsem svetu, ali sektorski skladi, ki vlagajo v delnice določenih panog in so običajno tudi bolj tvegani kot globalni delniški skladi.

Drug način za zmanjšanje tveganja naložb je vlaganje v delnice s stabilnejšo rastjo. Te vrste delnic, ki se pogosto imenujejo “blue chip delnice”, so delnice dobro uveljavljenih, finančno stabilnih podjetij z dolgoročno uspešno zgodovino poslovanja. Ker so ta podjetja ponavadi manj volatilna kot manjša ali manj uveljavljena podjetja, so lahko dober način za zmanjšanje tveganja naložb v delnice.

Če povzamemo, vlaganja v delniške naložbe se ni treba bati. Ponujajo možnost razpršitve premoženja, imajo potencial za visoke donose in omogočajo postati delničar podjetja.

Če se odločite za naložbo v delnice, morate imeti realna pričakovanja, dobro zastavljene cilje in se po potrebi posvetovati s finančnim svetovalcem. Dolgoročno je vlaganje v delnice odlična priložnost za ustvarjanje lastnega premoženja.

 

 

Ob polletju 2023 Generali Prvi izbor z najboljšo skupno oceno upravljanja premoženja: 5 Morningstar zvezdic

 

Pet skladov ima največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % ocenjenih skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % ocenjenih skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 30. 6. 2023 so imetniki s skupno oceno 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic naslednji podskladi Generali Krovnega sklada:

 

 

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

 

Avtorske pravice © 2020 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Tržna kapitalizacija Appla je dosegla rekordno vrednost 3 bilijone ameriških dolarjev

Pretekli teden smo zaključili prvo polletje letošnjega leta. Tržna kapitalizacija ameriškega tehnološkega velikana Appla, je dosegla rekordno vrednost 3 bilijone ameriških dolarjev. Poleg tega se je Fedova najljubša mera inflacije (PCE) v juniju zmanjšala, tako na mesečni kot na letni ravni. Kljub temu lahko v boju proti inflaciji pričakujemo dodatne dvige obrestnih mer. Na srečanju centralnih bankirjev je predsednica ECB, Christine Lagarde, dejala, da bo ECB najverjetneje ponovno dvignila obrestne mere v juliju. Trgi vnovič pričakujejo dvig obrestnih mer, tako s strani ECB, kot tudi ameriške centralne banke.

S&P 500 je od začetka leta pridobil že 16,3 %

Glavni ameriški indeks S&P 500 je od začetka leta pridobil že 16,3 %. V letih, ko je indeks v prvem polletju pridobil več kot 10 %, je v povprečju v naslednjem polletju pridobil 7,7 %, ko pa je bila rast indeksa v prvem polletju bolj skromna, se je indeks v drugi polovici leta povzpel le za 3,1 %. Pretekli teden je rast indeksov zaznamovala nepredvideno visoka rast bruto domačega proizvoda ZDA, ki kljub visokim obrestnim meram in nepredvidljivim makroekonomskim indikatorjem presega vsa pričakovanja. Ameriško gospodarstvo je v prvem četrtletju zraslo za 2 %, kar je preseglo pričakovanja analitikov, ki so rast ocenili na 1,3 %.

Vedno več podjetij kotira na borzi

Po več kot osemnajstih mesecih premora od prvih javnih izdaj (IPO), se v zadnjih tednih vedno več podjetij odloči za kotacijo na borzi. Tako smo po uspešni prvi kotaciji ponudnika mediteranske hrane Cava videli tudi kotacijo GEN Restaurant (GENK), Vesta Real Estate (VTMX), Kodiak Gas Services (KGS), Savers Value Village (SVV), Hidroelektrika (H20), in Fidelis (FIHL).

Fed objavil stresni test v bančnem sektorju

V ZDA je Fed objavil rezultate stresnega testa v bančnem sektorju za leto 2023. Rezultati so bili izjemno spodbudni, saj je vseh 23 bank doseglo kapitalske zahteve in bi bile sposobne še vedno posojati denar v hipotetično hudi globalni recesiji. Analitiki pričakujejo, da bodo večje banke povišale dividende.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalem gospodarstvu pa še ni vidnih vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja, a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenariji ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokih vrednotenjih delniški trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno. Obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 odstotkov portfelja. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljiv vlagatelj naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Denarna sredstva na računu vašega podjetja: 3 svari, ki jih morate vedeti – tudi o zakladnih menicah

 

 

Denarnih sredstev na bančnih računih podjetij v Sloveniji je vse več in dosegajo že 8 milijard evrov.

Je tudi vaše podjetje med njimi?

Svetujemo vam, da si preberete spodnji zapis in razmislite o 3 stvareh, ki so pomembne za ohranjanje vrednosti denarnih sredstev.

Kaj moram vedeti o obrestnih merah

V varčevanju smo Slovenci zelo dobri, ravno tako smo delavni in na bančnem računu – tudi podjetij – zbiramo velike količine denarnih sredstev.  Od tu naprej pa delamo pogosto napako.

Pri upravljanju likvidnih sredstev še vedno vse počnemo tako kot so to počeli  naši starši in stari starši, torej »po starem«, ko je bila edina možnost imeti denarna sredstva v sefu, ali na bančnem računu.

In to kljub temu, da lahko v medijih vsak dan preberemo, da so bančne obrestne mere nizke, za enoletne vezave za podjetja se gibljejo od 0,01 do 1,6 odstotka. To pomeni: če vežemo sto tisoč evrov za eno leto, dobimo čez eno leto od 10 evrov do 1.600 evrov obresti, čeprav do denarja po vezavi leto dni ne moremo prosto dostopati. Hkrati je to manj, kot so stroški računa, in veliko veliko premalo, da bi lahko pokrili inflacijo.

Kaj morate vedeti o inflaciji, preberite v tem članku.

Kaj je inflacija?

Inflacija je pojav vsesplošne rasti cen. Posledično se znižuje vrednost denarja. Z drugimi besedami, za evro danes lahko kupimo manj, kot smo kupili pred letom dni. Inflacija na naše prihranke vpliva tako, da jim zmanjšuje kupno moč. Temu rečemo, da je realna vrednost nižja. Vsak dan del vrednosti denarja na računu realno izpuhti. Koliko, je odvisno od stopnje inflacije.

V zadnjem letu (od marca do marca) je bila inflacija 9,3-odstotna. To pomeni, da je sto tisoč evrov, ki smo jih lani marca položili v sef podjetja, ali pustili na bančnem računu, danes realno vrednih 91.500 evrov. Razlika v vrednosti 8.500 evrov je dejansko izpuhtela.

Vsekakor si vsako podjetje želi ohranjati realno vrednost svojih sredstev. To pa lahko naredi tudi brez da bi izgubilo likvidnost.

Obrestna mera oziroma donosi morajo v čim večji meri dosegati ali presegati inflacijo. Za to pa obstajajo enako likvidne alternative bančnim depozitom. Katere? Preberite v nadaljevanju prispevka.

Alternative bančnim depozitom: denarni vzajemni skladi

V zadnjih 30 letih se je tudi slovenski kapitalski trg razvil in vse premalokrat se zavedamo, da obstajajo alternative bančnim depozitom. Kot eno najbolj pogostih alternativ bančnim depozitom glede tveganja se v zadnjem času omenjajo državne zakladne menice z ročnostjo od 3 do 12 mesecev, saj so po tveganju primerljive depozitom, glede trenutnega donosa pa jih presegajo.

Kaj morate vedeti o tej naložbeni možnosti?

  1. Donosi v tem trenutku presegajo obresti bančne vezave

Medtem ko se obresti pri 12-mesečni bančni vezavi še vedno merijo v desetinkah odstotka, znašajo donosi državnih menic zadnje avkcije 2,8 odstotka pri trimesečnih, tri odstotke pri šestmesečnih in 3,25 odstotka pri enoletnih menicah.

  1. Državne menice imajo različno zapadlost in so različno likvidne

Pomembni udeleženci denarnega trga so profesionalni izkušeni institucionalni vlagatelji (zavarovalnice, pokojninske družbe, skladi …), saj je pred nakupom zakladnih menic treba odpreti trgovalni račun, kar prinaša stroške odpiranja in vodenja trgovalnega računa ter morebitne stroške transakcije. Vsaka naložba nosi določeno stopnjo tveganja in določeno stopnjo likvidnosti, govorimo o tako imenovani likvidnostni premiji. Zakladne menice imajo različno zapadlost in so različno likvidne. Z nakupom zakladne menice se prihranki vlagatelja vežejo za tri, šest ali 12 mesecev. Se pa z njimi trguje, a je za to treba plačati provizijo. Kar nekaj izdaj zakladnih menic je slabo likvidnih ali celo nelikvidnih, kar pomeni, da jih mora vlagatelj držati do dospetja in mu sredstva niso na voljo, če jih potrebuje.

  1. Za nakup je treba odpreti račun pri primarnem vpisniku zakladnih menic

Za trgovanje z instrumenti denarnega trga je potrebna določena stopnja predznanja o izvedbi transakcije prek borznega posrednika, po končanju transakcije pa v vsakem primeru sledijo še vsi postopki, povezani z oddajo davčne napovedi na koncu leta.

 

Vabimo vas, da si ogledate posnetek webinarja “Rekordni prihranki na bančnih računih: 3 stvari, ki jih morate vedeti” v katerem vam je Primož Cencelj, CFA, nosilec prestižnega priznanja naj upravitelj desetletja, odgovoril na vprašanja o instrumentih denarnega trga kot alternativi bančnim depozitom.

 

Obstajajo enostavne rešitve, kako dosegati likvidnost in donosnost instrumentov denarnega trga ob danem tveganju. Denar se lahko preprosto, lažje in hitreje investira prek denarnih skladov, kot je Generali MM, ki zbrana sredstva vlagajo v kratkoročne evrske naložbe (državni in podjetniški instrumenti denarnega trga ter depoziti). Tako podjetje investira v več  instrumentov denarnega trga hkrati, tako slovenskih kot tujih. Njegovo premoženje je upravljano aktivno, vlagateljeva sredstva pa so brez vezave.

Denarni sklad »Generali MM« upravlja Primož Cencelj, CFA, nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, leta 2016 in leta 2018 ter upravljavec desetletja (od leta 2010 do leta 2019).

 

Oglejte si posnetek webinarja “Rekordni prihranki na bančnih računih: 3 stvari, ki jih morate vedeti” ali se oglasite pri nas na brezplačnem finančnem posvetu, kjer vam bomo odgovorili na podrobna vprašanja:

  • Kaj je denarni sklad,
  • Kako je reguliran,
  • Kakšne so prednosti vlaganja v Generali MM za podjetja.

 

 

 

Kako v času inflacije zaščitimo svoje prihranke?

 

 

Kaj je inflacija?

Inflacija pomeni splošno naraščajočo raven cen blaga in storitev. Sčasoma denar izgubi vrednost – pride do razvrednotenja denarja in padca kupne moči. Tako lahko kupite vse manj za isto vsoto denarja. Stopnja inflacije se izračuna z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin. Oblikuje se nakupovalni voziček z različnimi izdelki in storitvami, kot so živila, oblačila ali stroški elektrike in najema. Sprememba cene v primerjavi s prejšnjim letom ali mesecem pa se imenuje inflacija.

Kaj je pripomore k nastanku inflacije?

Vzrokov je več, vendar sta pri trenutni inflaciji odločilna dva dejavnika, pomanjkanje ponudbe in povečano povpraševanje. Povečanje povpraševanja po redkih dobrinah ali surovinah povzroči pritisk na cene. Energetska kriza in globalna ozka grla pri dobavi zmanjšujejo dobavo pomembnih surovin, kot sta na primer nafta ali žito. Hkrati se cena dvigne, ker je po tem blagu še posebej veliko povpraševanje. Splošna raven cen se tako zvišuje.

Kako inflacija zmanjšuje vašo kupno moč?

Naraščanje ravni cen ima posledice tako za posameznike kot za podjetja. Oboji manj vlagajo oziroma zmanjšujejo lastne izdatke – razlog za to je padec kupne moči.
Recimo, da imate bankovec za 100 evrov in z njim lahko kupite živila v vrednosti 100 evrov. Pri 10-odstotni inflaciji ima po enem letu kupna moč istega 100-evrskega bankovca le še približno 90 evrov – kar pomeni, da ne morete kupiti enake količine istih živil kot pred enim letom, temveč manj. Posledično to pomeni, da ko je inflacija visoka, vaši prihranki izgubijo vrednost.

Gibanje cen v Evropi

Stopnja inflacije v območju evra je oktobra 2022 znašala 10,6 odstotka. Leto poprej pa 3,4 odstotka. Podražili so se zlasti energenti, in sicer za skoraj 40 odstotkov ter predvsem hrana, ki se je podražila za skoraj 12 odstotkov. Gibanje cen še posebej zanima Evropsko centralno banko (ECB), katere najpomembnejša naloga je zagotavljanje monetarne stabilnosti – stabilne cene in nizka inflacija v območju evra. V najboljšem primeru bi morala biti inflacija srednjeročno dvoodstotna. ECB ima za dosego tega cilja različna orodja, tudi politiko obrestnih mer. Osnovna obrestna mera omogoča ECB nadzor denarne ponudbe v Evropi, dvig osnovne obrestne mere pa lahko uporabi za znižanje inflacije.

Tako se lahko zaščitite pred inflacijo

Ukrepi ECB so pomemben korak pri zniževanju trenutne inflacije. Vedno pa morate pričakovati določeno stopnjo inflacije, ki bo sčasoma razvrednotila vaš denar. Tudi stalna dvoodstotna inflacija vpliva na vašo prihodnjo kupno moč.

Zato imam za vas nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo pomagali pri zaščititi pred inflacijo:

1. Če je le mogoče, začnite voditi knjigo svojih gospodinjskih mesečnih izdatkov in poskušajte zmanjšati potrošnjo izdelkov, katerih cena je najbolj narasla oziroma jih zamenjajte za cenejše izdelke.

2. Ne puščajte svojih prihrankov na računu. Čez čas bo inflacija odžirala vaš denar in s tem vašo prihodnjo kupno moč. Tudi če so obrestne mere za račune čez noč ali vezane depozite že zvišali, so te krepko pod inflacijo. Prihrankov torej ne spravljajte na tekoči račun, temveč jih razumno naložite.

3. Vlagajte dolgoročno. Če svoj denar vložite v visoko donosne naložbe, lahko dolgoročno preprečite inflacijo. Namesto da ga pustite na svojem tekočem računu, ga lahko vložite na primer v delniške ali obvezniške sklade in pustite, da vaš denar dolgoročno dela za vas.

 

In še za konec naš namig: če svoje prihranke začnete vlagati dovolj zgodaj, boste imeli dolgoročno korist od učinka obrestno obrestnega računa in boste imeli v prihodnosti še več svojih prihrankov. To lahko naredite tudi z majhnimi zneski. Če ne veste, katera naložba vam najbolj ustreza, vam bo z veseljem pomagal kateri izmed naših finančnih svetovalcev. Ne glede na to, ali ste bolj pripravljeni tvegati ali raje igrate na varno – za vsako vrsto varčevanja se najde primerna oblika naložbe.

 

 

 

Odporno svetovno gospodarstvo

 

Glavni vzrok za krepitev optimizma je seveda poceni plin. Oziroma povedano pravilneje, plin je precej cenejši od pričakovanj. Deloma nam gre na roke milejša zima ter tudi ugodni pogoji predvsem za vetrne elektrarne, a tudi poraba energije, vsaj v Evropi se je krepko znižala in s tem potrebujemo manj uvoženih energentov. Cene plina so v Evropi krepko pod nivoji iz začetka 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Cene ostajajo sicer višje od povprečja zadnjih 10 let, a če so trenutne cene za dobavo v prihodnjem mesecu nekaj pod 60, v prihodnjem letu pa nekaj nad 60 eur za megavatno uro, oboje pa je bilo jeseni 2022 blizu 300 evrov/MWH, potem vemo kakšno olajšanje to prinese. Ali bo tako stanje trajalo ali ne, je precej odvisno od nepredvidljivega vremena ter dobav iz politično nestabilnih držav, tako da velja vsaj del dobave zakupiti, a vse skupaj kaže, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Evropa ni zmrznila in propadla. Nasprotno, ekonomsko aktivno je presenetljivo odporna in industrijski indeksi so se iz območja krčenja zopet premaknili v cono rasti. To sicer ne pomeni, da recesije v Evropi ne bo, a po vsej verjetnosti bo zelo plitka in kratkotrajna. Daleč od črnih scenarijev izpred pol leta. Podobno je tudi v ZDA, tudi tam so cene plina v zadnjih 2 mesecih strmoglavile za 70 % in se celo spustile pod 10-letno povprečje. Gospodarstva torej delujejo dalje in tudi cene energentov so bistveno manjša ovira kot se je predstavljalo jeseni 2022. Borze so se kot že omenjeno na to odzvale pozitivno in to je eden glavnih razlogov in virov optimizma v začetku 2023.

Podobno kot gospodarski podatki se tudi sezona objav rezultatov poslovanja za zadnje četrtletje lani ter napovedi za 2023, ki jih ameriška in evropska podjetja objavljajo te dni, zdijo relativno optimistična. Rasti sicer skoraj ni, a vlagatelji so se precej bolj bali velikega krčenja poslovanja in dobičkov. Ker se zadnji držijo celo bolje od poslovanja in marže ostajajo na visokih nivojih, so nekatere delnice povrnile del velikih izgub iz 2022. Tukaj govorimo predvsem o tehnoloških delnicah, ki so zopet v ospredju in zastavonoša rasti. Slabše gre na drugi strani panogam energije, zdravstva in osnovnih potrošnih dobrin. Te defenzivne panoge so v obdobju rasti izgubile svojo defenzivno naravnano privlačnost, obenem pa so tudi nekoliko razočarale vlagatelje s slabšimi rezultati in predvsem napovedmi. V celotni zgodbi ostaja najbolj nepredvidljiv faktor Kitajska, ki je z nenadno odpravo covidnih omejitev konec lanskega leta povsem spremenila pričakovanja in iz zaviralke svetovne gospodarske rasti postala motor vsaj za nekatere dele ekonomije, kot so npr. avtomobili ali luksuzni izdelki, ki pa so pomemben izvozni artikel predvsem Evrope. Tudi kitajski turisti, ki so bili pred korono pomemben vir zaslužka evropskih turističnih destinacij, naj bi se pospešeno vračali in s tem dodatno oživili evropsko gospodarsko aktivnost. Vse to bo verjetno počasneje zaviralo inflacijo, kot bi jo globlja kriza in tako verjetno na inflacijo gledajo tudi FED in ECB. Obe napovedujeta dodatne dvige obrestnih mer, a vseeno tudi inflacija vsaj začasno kaže znake umirjanja. Seveda trgi ne morejo celotno leto nadaljevati s takim tempom rasti, saj se vlagatelji vse bolj sprašujejo, ali ni torta pojedena preden je bila sploh do konca spečena. Vse skupaj je bolj opomnik ali opozorilo, da je potrebno imeti razpršen investicijski ali varčevalni portfelj in da je prepričanost, da je možen le en scenarij lahko zelo neprijetna za posameznikove finance. V luči tega velja tudi še enkrat razmisliti, ali Slovenci res potrebujemo vseh teh 26 milijard prihrankov v bančnih vlogah, ali pa bi lahko manjši del namenili tudi bolj donosnim (in s tem bolj tveganim) delniškim in obvezniškim naložbam. Saj četudi se bo inflacija še naprej umirjala, depozitni donosi še nekaj časa ne bodo pokrili inflacije.

 

 

Generali Prvi izbor in Generali Vitalnost z najboljšo skupno oceno upravljanja premoženja: 5 Morningstar zvezdic

»Negotovo« je beseda, ki najbolje označuje leto 2022. Vojna na pragu Evropske unije, inflacija v višini, ki spominja na 80 leta preteklega stoletja, vzpon diktatur in najhitrejši dvig obrestnih mer v ZDA v zgodovini so teme, ki so krojile dogajanje na kapitalskih trgih v lanskem letu. Pričakovano gospodarsko okrevanje po koncu pandemije je bilo zaradi krčenja zaupanja potrošnikov in vlagateljev nižje od pričakovanja. Svetovni kapitalski trgi so bili v letu 2022 v znamenju centralnih bank, ki so po skoraj desetletju spremenile politiko in močno podražile ceno denarja. To je prineslo močno volatilnost na delniške in obvezniške trge. Slednji so doživeli največji padec v zadnjih 50 letih.

Kljub veliki negotovosti smo v družbi Generali Investments leto zaključili z rezultati, ki izkazujejo ohranjanje strokovnosti in odličnosti aktivnega upravljanja premoženja naših vlagateljev, saj je donosnost 12 od 15 podskladov Generali Krovnega sklada v obdobju od 31. 12. 2021 do 31. 12. 2022 presegla donosnost primerjalnega indeksa.

Navedeno potrjuje tudi mednarodna Morningstar ocena.

Pet skladov ima največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % ocenjenih skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % ocenjenih skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2022 so imetniki s skupno oceno 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic naslednji podskladi Generali Krovnega sklada:

 

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

 

Avtorske pravice © 2020 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

 

Naveličani, da na depozite ne dobite nič?

 

 

Najbolj vroča tema na finančnih trgih in v domačih pogovorih je bila v zadnjem letu inflacija. Ta se je po desetletjih mirovanja tako rekoč čez noč izstrelila do ravni, ko je začela krepko načenjati domačo denarnico.

Če smo se v lanskem letu oplemeniteni od velikega covidnega proračunskega trošenja nekako še uspešno prebijaloiskozi džunglo dvigovanja cen, se je v letošnjem letu situacija malo bolj zaostrila, saj so v zimskih mesecih prišle visoke položnice za ogrevanje. Dobra novica pa je, da je zima bistveno bolj mila in je bolečina v denarnicah nižja oziroma je strošek za proračunsko blagajno nižji.

Zadolževanje se je podražilo

Seveda pa Evropska centralna banka ob inflaciji, ki je veliko višja od dveh odstotkov, ne more več mirno spati in mora uporabiti vse vzvode, da jo ohladi. Tako so v drugi polovici leta 2022 dvignili ključno obrestno mero za 2,5 odstotne točke, hkrati pa napovedali, da bodo dvige nadaljevali tudi v letošnjem letu. Vprašanje sicer ostaja, ali jo bodo dvignili za eno odstotno točko ali pa bodo morali biti še bolj agresivni.

S tem so dodobra podražili zadolževanje vseh izdajateljev, pri čemer si tudi najbolj varne države izposojajo denar po bistveno višjih obrestnih merah kot v preteklosti. Če pogledamo samo v našo okolico, vidimo, da Nemčija izdaja svoje šestmesečne zakladne menice po 2,7 odstotka, Avstrija po 2,8 odstotka in tudi Slovenija po 2,65 odstotka. Omenjene države so še lani »plačevale« krepko negativno obrestno mero.

Nekaj tega smo občutili tudi na svojih depozitih v bankah, ki so negativno obrestno mero opisale pod pojmom opravnin. Sam sem bil priča številnim negodovanjem strank nad tem, a sem jim razložil, da je to politika centralne banke, ki si želi, da več trošimo in s tem stimuliramo gospodarstvo, hkrati pa moramo negativne obrestne mere upoštevati tudi pri profesionalnem upravljanju denarnega sklada Generali MM.

Slovenske banke so v obdobju negativnih obrestnih mer relativno pozno začele svoje stroške prenašati na gospodinjstva. Tako so ležarine za depozite nad 100.000 evrov dodobra uvedle šele leta 2020.

Varčevalne obresti se ne dvigajo

Zdaj, ko so obrestne mere zrasle, pa je mogoče opaziti, da banke niso nič kaj željne dvigovanja depozitnih obrestnih mer. Težko je reči, ali je to posledica celjenja ran iz preteklega obdobja ali pa dejstva, da je bančni sektor v Sloveniji bistveno bolj skoncentriran kot v preteklosti.

Dejstvo je, da se v trenutnem obdobju, ko imajo instrumenti denarnega trga višje obresti kot depozit, varčevalcem odpirajo zelo dobre alternative, da lahko za svoj denar, ki ga želijo imeti v likvidni obliki, dobijo  obresti in si tako vsaj malo omilijo bolečino povišane inflacije.

Za manjše vlagatelje je to mogoče z vplačilom denarja v različne denarne sklade. Evropska unija je namreč v zadnjem desetletju močno okrepila zakonodajo, ki ščiti vlagatelja, saj lahko denarni skladi vlagajo samo v prvovrstne izdajatelje. Hkrati pa povprečna zapadlost sklada ne sme biti višja od pol leta. Vlaganje v denarni sklad, kot je Generali MM, je primerljivo varčevanju v bančnem depozitu do šestih mesecev, hkrati pa vlagatelju omogoča večjo likvidnost, saj lahko pride do svojega denarja v treh delovnih dneh. Tako se odpira izjemna priložnost, da lahko že mali vlagatelj vstopi na trg najvarnejših naložb, ki že nudijo zelo atraktivno donosnost.

 

 

Srečno novo leto 2023!

 

 

 

 

Posodobitev podatkov vlagateljev

 

Pri tem prihaja do podaljševanja čakalnih vrst tako na telefonskih linijah kot v poslovalnicah.

Vse  vlagatelje in stranke prosimo za razumevanje. Vabimo vas, da nam pišete na nasvet@generali-investments.si. Potrudili se bomo, da vas bomo v najkrajšem možnem času kontaktirali. Za najpogostejša vprašanja obiščite našo spletno stran na tej povezavi.

Zahvaljujemo se vsem vlagateljem, ki so se v tej meri odzvali našemu pozivu in vas hkrati naprošamo za razumevanje zaradi podaljšanja časa urejanja zadev.

 

Generali Investments d.o.o.