Vprašanje, ali je varčevati pametno, je na mestu, prav tako, če varčevanje potrebujemo? Srečujem veliko ljudi, ki pravijo, da sploh ne potrebujejo varčevanja in varčevanje res ni za vsakogar, saj nekateri preprosto živijo hitro. A to ni najbolj pametno razmišljanje, niti početje, saj ne vemo kaj nam bo prihodnost prinesla. Odgovorno pa je razmišljati o prihodnosti in se zaščititi oziroma poskrbeti za stabilnost in finančno varnost (v primeru okvare strojev, avtomobila ali kaj podobnega, je dobro imeti rezerve, da poplačamo nepredvidene stroške, da poskrbimo za dodatno pokojnino, ohranjamo življenjski standard, poskrbimo za šolanje otrok, se zaščitimo pred izgubo kratkotrajnih prihodkov v primeru izgube službe, itd.).

Nekateri varčujejo, ker se zavedajo, da je za doseganje prihodnjih ciljev (malih ali večjih) to potrebno. Nekateri sami priznavajo, da ne znajo varčevati in da bi se želeli o tem bolje seznaniti, nekateri pa žal nimajo možnosti varčevanja, saj imajo komaj zadosti za preživetje. Varčevanje mora biti prilagojeno vsakemu varčevalcu posebej. Ko se odločimo varčevati, naj varčevanje postane navada – najlažje to storimo z mesečnim varčevanjem, ki je vezano s SEPO direktno bremenitvijo transakcijskega računa. Tako postane varčevanje navada, o kateri vam ni potrebno vsak mesec razmišljati in vam je ne more ogroziti vsak priročen izgovor, zakaj bi dani znesek rajši porabili za kaj drugega.

Ljudje smo bitja navad in zelo hitro se lahko navadimo na določen način življenja. Seveda pa je način življenja povezan s stroški in če se na primer navadite, da porabite vse prihodke, si boste težko ustvarili varnostno rezervo ali sredstva za dolgoročno varčevanje. Slednja pa sta izjemno pomembna, a ne zgolj zato, da boste imeli ob nepričakovanih ali pričakovanih prihodnjih dogodkih zagotovljenih dovolj sredstev, ampak sta pomembna iz psihološkega vidika varnosti, da boste lahko mirno spali, ter da si ne boste uničevali živcev in zdravja kje dobiti denar, ko ga boste naslednjič potrebovali. Na koncu meseca ni toliko pomembno kolikšni so vaši prihodki, bolj je pomembno koliko vam je uspelo privarčevati. Velika večina vlagateljev odkrije precejšen manevrski prostor in možnost za občutne prihranke.

Verjeli ali ne, ampak leta so tista, ki delajo čudeže in marsikomu, ki je danes star 50 let ali več, je žal, da že prej ni poskrbel za svojo prihodnost. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na zlato pravilo, ki ga velja upoštevati pri vodenju osebnega ali družinskega proračuna, da najprej plačamo sebi – sebe. To pomeni, da je prva položnica, ki jo plačamo, namenjena za našo varno prihodnost. Z njo najprej kreiramo varnostno rezervo, za začetek 10 odstotkov naših prihodkov.

 

 

 

 

Mesečno poročilo za november 2019

 

Naložbeni komentar – november 2019

V novembru so se globalni delniški trgi podražili za približno 3,5 odstotke, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Rast tečajev v ZDA je bila višja od rasti v Evropi. Trgi v razvoju so zaostajali.

Trgi v ZDA so se podražili za nekaj manj kot 5 odstotkov, merjeno v evrih. V mesecu je evro izgubil na vrednosti proti ameriškemu dolarju nekaj več kot odstotek. Padec evra je tudi razlog za višji donos naložb v ZDA s strani evrskega vlagatelja. Najbolj so se podražile naložbe v tehnološkem sektorju in panogi zdravstva. Na drugi strani pa so investitorji zapuščali panogo preskrbe. Najbolj znana ameriška borzna indeksa, S&P 500 in Dow Jones, sta dosegla nove vrhove. Predsednik Trump je objavil, da so pogajanja o trgovinskem dogovoru s Kitajsko napredovala, a kljub temu še vedno nimamo uradnega dogovora. Podatek o gospodarski rasti za tretje četrtletje je bil po zadnji reviziji 2,1 odstotka na letni ravni, kar je bilo boljše od prvotne objave. Tudi skupni indeks PMI je v novembru bil višji kot oktobra. Prav tako se je izboljšalo tudi zaupanje potrošnika. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je v mesecu gibala okoli 1,8 odstotka. Tudi v Evropi so se najbolj podražila tehnološka podjetja . Indeksi PMI za proizvodno panogo so se nekoliko izboljšali, a še vedno ostajajo pod ključno mejo 50 točk, ki je meja med izboljšanjem in poslabšanjem. Inflacija je bila v novembru 1 odstotek na letni ravni, kar je za 0,2 odstotne točke več kot mesec pred tem. Zaupanje potrošnika se v mesecu ni bistveno izboljšalo, Obrestna mera na 10-letno nemško obveznico še vedno ostaja negativna.

Trgi v razvoju so se podražili manj kot trgi v razvitem svetu. Na to je vplivala tudi rast dolarja proti ostalim valutam. Delnice na kitajskem so se podražile nekoliko manj kot 3 odstotke in s tem največ prispevale k skupni rasti indeksa MSCI BRIK. Na drugi strani so največji padec utrpele naložbe v Braziliji. Vladi Bolsonara še vedno ni uspelo uvesti pokojninske reforme. Naložbe v indiji in Rusiji so v mesecu nekaj malega pridobile.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v novembru pridobil skoraj 5 odstotkov. K rasti indeksa so največ prispevale delnice novomeške Krke, ki so poskočile za več kot 10 odstotkov. Visoko rast sta tečaja delnic sta zabeležili tudi Pozavarovalnica Sava in Zavarovalnica Triglav. Delnice koprske Luke so bile tokrat borzni poraženec. Le te so se pocenile za okoli 2 in pol odstotka. Med ostalimi trgi v regiji so se podražile naložbe v Romuniji in Srbiji. Hrvaški CROBEX je ostal dokaj nespremenjen, medtem ko je bolgarski SOFIX izgubil skoraj 2 odstotka.

 

Ena od zelo pogostih izbir vseh, ki si želijo oplemenititi prihranke, so zagotovo vzajemni skladi. O tej možnosti varčevanja lahko razmisli vsak, ki želi svoje prihranke plemenititi na kapitalski trgih. Ker so vzajemni skladi združeno premoženje večjega števila vlagateljev, lahko v njih varčujejo tako vlagatelji z večjimi vložki kot tudi tisti z manjšimi.

Na trgu je obsežna ponudba vzajemnih skladov z različno naložbeno politiko: delniški, obvezniški, mešani in denarni skladi. To pomeni, da je varčevanje v vzajemnih skladih primerno tako za vlagatelje, ki so naklonjeni tveganjem, kot tudi za tiste, ki bolj kot donosnost cenijo varnost torej tudi za konservativne vlagatelje.

Vendar pa vlaganje v vzajemne sklade zahteva preudarno ravnanje posameznikov, vlagatelji se morajo izogibati nekaterim pogostim napakam, ki jim preprečujejo doseganje optimalnih rezultatov.

Ne kupujte ali prodajajte prenagljeno

Pogosto se zgodi, da se vlagatelji tako o nakupih kot o prodajah odločajo impulzivno, na podlagi čustev in ravno zaradi tega dosegajo precej manjšo povprečno donosnost kot na primer posamezni vzajemni sklad. Največji prilivi v vzajemne sklade zgodijo po visokih preteklih donosih, največji odlivi pa po padcih na borzi. Pomembno je, da vlagatelj, ki se odloči, da bo sredstva plemenitil na kapitalskih trgih razume, da so vrednosti vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih izpostavljene nihanjem, ki je prisotno ves čas, zato moramo pri vlaganju ravnati temu primerno in se držati zastavljenega naložbenega načrta. Ob popravkih trga mora vlagatelj ostati miren in discipliniran glede naložb, čeprav so nihanja na kratek rok lahko zelo velika, toda z daljšanjem dobe varčevanja se tveganje izgube znižuje, obdobij pozitivnega trenda pa je veliko več kot obdobij padcev.

Nikoli ne vlagajte brez načrtovanja in zastavljenih ciljev

Velika večina malih vlagateljev je brez finančnega načrta in nima opredeljenih finančnih ciljev. Pogosto se zgodi, da vlagajo na podlagi nasvetov družinskih članov, sorodnikov, prijateljev ali sosedov. Posledica tega so napačne finančne odločitve in pomanjkanje discipline glede naložb. Pred odločitvijo za varčevanje v vzajemnih skladih je dobro imeti vsaj osnoven pregled nad svojimi dohodki, stroški in premoženjem, pri tem pa vam lahko pomaga vaš finančni svetovalec. Skupaj lahko najdeta vaše naložbene cilje in časovne okvirje varčevanja, zato, da boste izbrali takšen podsklad oziroma kombinacijo podskladov, s katerim boste lahko te cilje tudi dosegli in si tako uresničili želje.

”Ne nosite vseh jajc v isti košari”

Vlagatelji pogosto celoten presežek sredstev vlagajo v samo en vzajemni sklad, mnogi se preveč izpostavijo določenemu sektorju ali geografskemu področju, ki je v zadnjih nekaj mesecih ali letu ustvaril izjemne donose. Tipičen naložbeni portfelj vlagateljev je torej pogosto premalo raznolik, tudi kar se tiče razporeditve naložb med različne naložbene razrede (delnice, obveznice, denar). Vsak vlagatelj mora poskrbeti za primerno mešanico naložb, ker z razpršitvijo dosežemo nižjo nihajnost našega portfelja. 

Ne sprejemajte prevelike stopnje tveganja

Pogosta napaka vlagateljev je tudi izpostavljenost prevelikemu tveganju, iz česar pogosto izhaja tudi njihovo nezadovoljstvo z naložbo. Vlagateljem, ki tvegajo preveč, se lahko zgodi, da nujnih finančnih ciljev ne bodo dosegli v zadanem časovnem okvirju. Ključno je, da naložbe prilagodimo naši sposobnosti sprejemanja tveganja, predvsem glede na to kakšen donos pričakujete in kakšna nihanja so za vas sprejemljiva. Ob tem ne smemo pozabiti na načelo, da so potencialno bolj donosni skladi tudi bolj tvegani in obratno, manj donosni skladi so manj tvegani.

Ne izbirajte skladov samo na podlagi preteklih donosov

Posamezniki se pri odločanju o vlaganju v posamezen sklad največkrat odločajo pod vtisom preteklih donosov in vložijo svoje premoženje v sklade, ki so v zadnjem obdobju dosegali najvišje donose. Pretekli donosi niso garancija za donosnost v prihodnje, zato se je izbire potrebno lotiti bolj premišljeno.

Vlagatelji se morajo izogibati tem običajnim napakam pri vlaganju v vzajemne sklade, kajti le z izbiro primernih skladov in vlaganjem na discipliniran način bodo lahko izpolnili svoje finančne cilje. Pri tem vam je lahko v največjo pomoč dober finančni svetovalec, ki mu zaupate in bo na podlagi vaših želj in ciljev pripravil najboljši portfelj ter vam bo na voljo v času investiranja za vsa vaša vprašanja.

 

 

 

Mogoče bi na začetku vseeno postavili v ospredje trditve, ki se pojavljajo v medijih, da so letošnji donosi, na primer v tehnoloških delnicah, 40-odstotni. To drži. A ne pozabimo, da so v zadnjem četrtletju lani delnice tudi močno upadle (za 20 odstotkov) in je bilo lokalno dno doseženo na predbožični dan. Vlagatelj, ki je kupil na dnu, je z današnjega vidika zmagovalec. A ker takega vlagatelja ne poznamo, lovljenje vrhov in dolin pa je običajno nevarno početje, poglejmo donose v malo daljšem obdobju. Vlagatelj je od začetka oktobra 2018 v globalnih tehnoloških delnicah ustvaril manj kot 40-odstotni, a vseeno zavidlji 18-odstotni donos. V enakem obdobju je S & P zrasel za 10 odstotkov, glavni evropski indeks pa za štiri odstotke. Pri Evropi je smiselno pogledati dlje v preteklost. Indeks še zmeraj ni presegel vrednosti z začetka 2015, tako da se tako rekoč že pet let vrtimo pod vrhom.

Rekordne vrednosti zadnjih dni imajo podlago v večjem optimizmu glede trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko in, kot kaže, urejenem brexitu. Že res, da se na borzah trguje s pričakovanji, a v resničnosti se razmere v zadnjih tednih in mesecih niso opazneje spremenile. Poglejmo trgovinsko vojno. Trg naj bi gnala pričakovanja o prvi fazi dogovora med ZDA in Kitajsko, ki naj bi vodila do končnega dogovora v prihodnosti. A realnost je, da so carine uvedene, imajo precej negativen vpliv na svetovno gospodartvo in da konkretnih informacij, razen zelo neoprijemljivih tvitov in izjav predvsem ameriške administracije, ni. Po drugi strani je ameriški delniški trg od začetka pogostejšega govora o trgovinski vojni, spomladi 2018, zrasel za 18 odstotkov. Z vidika trga so vlagatelji očitno danes precej boljše volje, kot so bili spomladi 2018. Ali pač ne? Pogled na indekse zaupanja ameriških vlagateljev v tem obdobju tega ne potrjuje. Lokalno smo zadnjih nekaj tednov sicer v majhnem balonu, a skozi obdobje se zaupanje vlagateljev v trg zmanjšuje.

Očitno so na delu neke druge sile. S tem se vračamo k temi zastonj denarja. Bistvena sprememba v zadnjem letu in pol je politika centralnih bank. Od pričakovanj o restriktivnejši denarni politiki in višjih obrestnih merah, ki so prevladovale spomladi 2018, smo zdaj v okolju pričakovanj o padajočih obrestnih mer. Matematično gledano pridemo do problema izračunavanja vrednosti denarnih tokov, če je obrestna mera negativna. Trenutna denarna politika centralnih bank, ko je enaka količina denarja v prihodnosti vredna več kot danes, je popolno nasprotje ekonomske logike zadnjih 3000 let obstoja denarja. Zastonj denar se zato seli tja, kjer dosega vsaj minimalni donos. Večina evropskih obveznic je globoko v negativnem območju, ameriške se z znižanji FED temu približujejo, zato se kapital seli v alternativne naložbe, predvsem nepremičnine in delnice. Ob politiki “zastonj denarja” centralnih bank in odsotnosti “belega nosoroga” enkratnega, močno negativnega dogodka, ki bi izjemno presenetil in prestrašil vlagatelje, lahko pričakujemo nadaljnjo rast delniških tečajev. Igra sicer postaja nevarna, a prave alternative ni. Zato je tudi novica, da se nemška industrija še vedno krči, a manj hitro kot spomladi ali poleti, lahko pozitivna za trge. Zastonj denar bo zakrpal vse luknje.