Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.

 

 

Pregled dogajanja:
Gospodarska gibanja v svetu ostajajo še naprej zmerno optimistična, čeprav se sami gospodarski podatki še naprej ohlajajo. A vseeno sproščena denarna politika in nizke obrestne mere zagotavljajo, da kapitalski trgi niso pretirano zaskrbljeni in tečaji na delniških trgih ostajajo visoki. Današnje video srečanje med Bidnom in Xi Jinpingom ni prineslo ničesar otipljivega, je pa bilo dovolj sproščeno in odprto, da je vsaj nakazalo, da zaostrovanja odnosov v bližnji prihodnosti ni pričakovati. Trgi so se nato odzvali pozitivno. Tudi nemško povolilno sestavljanje semaforja koalicije med socialdemokrati, zelenimi in liberalci gre očitno h koncu, tako da nova koalicija vse bolj dobiva programsko obliko. Med dogovori je tudi zvišanje minimalne plače iz 9,6 na 12 evrov bruto na uro, kar pomeni 25 % premik. Strošek dela na nivoju celotne Nemčije se s tem dvigne za 4 % točke, a analitiki pričakujejo, da to ne bo pomenilo pritiska na vse plače ampak zgolj na najnižje. A analize ne upoštevajo okoliških »satelitskih« držav, ki so močno vezane na nemško gospodarstvo, kamor sodijo predvsem srednje evropske države in države zahodnega Balkana. V regiji bo to prineslo kratkoročen dvig konkurenčnosti, dolgoročneje pa zaradi precejšnje mobilnosti delovne sile pritiske na dvig plač. To kaže, da se je inflacijsko kolesje pričelo vrteti. Po rasti cen, še posebej energentov, sindikati in zaposleni zahtevajo višje plače. To bo še dodatno hranilo inflacijsko pošast. To priznavajo tudi centralne banke, kjer je končno tudi vodstvo ECB z Lagardovo priznalo, da bo inflacija v 2022 povišana. A srednjeročno naj bi ostala pod 2 %. Povedano enostavneje, inflacija v 2022 bo višja od pričakovanj in predstavlja težavo, nekoč v prihodnosti pa se bo normalizirala. Obvezniški vlagatelji v ZDA so ta pričakovanja vnovič močneje vračunali v obvezniške nivoje in donosnost ameriške 10-letne obveznice je znova narastla nad nivo 1,6 % letno. V kratkem se pričakuje potrditev starega ali pa izbiro novega šefa Fed, kar bi lahko prineslo tudi večje spremembe v politiki Fed. V Evropi so spremembe manjše, a inflacija in inflacijska pričakovanja se krepijo. Zaupanje v kitajsko gospodarstvo se zaradi bolj spravljivega tona partije nekoliko krepi, a vseeno vlagatelje skrbi nelikvidnost nepremičninskega oziroma gradbenega sektorja ter morebitna širitev težav v druge segmente gospodarstva. Vlagatelji zato ostajajo previdni, čeprav so odlični prodajni rezultati na t.i. »Dan samskih«, ki je kitajska različica črnega petka z razprodajami, prinesli močno rast prodaje in dvig delnic največjih internetnih trgovcev. A kljub temu delnice Alibabe, Tencenta, JD in ostalih velikih IT podjetij ostajajo nižje kot v začetku leta, saj vlagatelje zapletena politična in ekonomska situacija na Kitajskem omejuje pri investicijah.

Sezona objave rezultatov se počasi končuje. Rezultati so presegli pričakovanja, napovedi za zadnje četrtletje ter prihodnje leto pa so precej negotove, a vseeno optimistične. Rezultati v Evropi so presenetili celo nekoliko bolj kot v ZDA in diskont evropskih v primerjavi z ameriškimi indeksi je po nekaterih kazalcih presegel 30 %, kar je največ v zgodovini. Tudi primerjava z nemškimi obveznicami kaže, da je razlika v realnem donosu (nominalno popravljen za inflacijo) s 5 odstotnimi točkami več kot še enkrat višja kot v ZDA (dobri 2 odstotni točki) in ena najvišjih v zgodovini. Vse to govori v prid evropskim delnicam, a zaenkrat globalni vlagatelji ostajajo pri nevtralni alokaciji in ohranjajo nadpovprečno izpostavljenost ameriškemu tehnološkemu sektorju. IT ostaja na splošno najprivlačnejša izbira med vlagatelji. Kombinacija nadpovprečne rasti ter velikih tržnih deležev je privlačnejša od strahu pred visokimi vrednotenji. Zanimivi so tudi komentarji posameznih podjetij. Težave s čipi se bodo po besedah Infineona nadaljevale celotno 2022, čeprav posamezne države pritiskajo na evropsko komisijo, da sprosti pravila nedovoljenih državnih pomoči in s tem omogoči državam, da financirajo razvoj podjetij, ki bi izdelovala polprevodnike. Ameriška podjetja bolj kot evropska skrbijo logistične težave. Evropska, bolj kot ameriška, pa visoke cene energije in elektrike. Skratka, dejavniki so zelo raznoliki in pri izbiri naložb je potrebno pogledati dinamiko vsake posamezne naložbe ter konkretne vplive, ki so v danem trenutku prisotni. Cene nafte so se stabilizirale na nivoju 80 dolarjev za sodček. To je pripeljalo do manjše korekcije v energetskem sektorju, a odlično poslovanje podjetij in dobri denarni tokovi, pričakovana rast dividend ter nakupi lastnih delnic zagotavljajo zanimivo investicijsko priložnost. Podobno situacijo imamo med bančnimi delnicami, kjer pa višja inflacija in s tem krepitev pričakovanj, da bodo centralne banke prisiljene v dvig obrestnih mer krepita špekulativno privlačnost bančnih delnic. Že omenjena »otoplitev« odnosov med ZDA in Kitajsko pozitivno vpliva tudi na proizvajalce luksuznih dobrin, ki so vsi po vrsti na svojih zgodovinskih rekordih, na nasprotni strani pa najdemo predvsem zdravstvo in široko potrošnjo, kjer različni dejavniki obe panogi še naprej potiskajo v območje manjše privlačnosti.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gibanje trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so nezanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno leto 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.