Ko se čustva srečajo z razumom

 

Se spomnite filma Wall Street? Gordon Gekko je zvit špekulant, ki uteleša eno največjih nevarnosti vlaganja: pohlep. Gekko gledalcu daje občutek očaranosti nad borzami in jasno sporočilo, da lahko vsakdo postane milijonar na borzi. Njegov odgovor na vprašanje, koliko denarja želi, je:”Več.” Ali obstajajo triki, ki se jih vlagatelji danes lahko naučijo od izmišljene osebe, ki jo igra Michael Douglas?

V nadaljevanju bomo pogledali napake v razmišljanju, ki nam otežujejo sprejemanje pravilnih odločitev v zvezi z naložbami.

Pohlep nas slepi
Legendarni vlagatelj v filmu Wall Street pravi, da je pohlep dober. Res? Absolutno ne, saj pohlep izkrivlja naš pogled in zdrav razum ter je pogost krivec za neracionalne odločitve pri vlaganju. Pomislite, če vam kdo npr. ponudi Argentinsko državno obveznico z 9-odstotnim donosom, brez kakršnega koli tveganja? Za razum se nam zdi dvomljivo. Toda možnost donosa 9 % v nas prebudi pohlep. In vlagatelji jo kljub temu zgrabijo – pogosto s kasnejšo izgubo.

S čredo ali razumom?
Ljudje smo razvojno gledano čredne živali. V čredi se še danes počutimo najbolj udobno. Če se obnašamo kot večina, se počutimo zaščitene.
V šoli se nam zdi slaba ocena manj slaba, če polovica razreda tudi dobi slabo oceno. Raje imamo polno restavracijo v letovišču in se izogibajmo praznim mizam sosednje restavracije. Ljudje se veliko lažje soočajo z napačnimi odločitvami, sprejetimi v skladu z večino.

Kaj pa vlagatelji?
Za določen čas je lahko vredno hoditi s čredo, toda slej ko prej pride do točke, ko čreda podcenjuje tveganja. V tej fazi skoraj ni podpornikov mnenj posameznikov. Pretekli tečaji samo podpirajo domnevno logiko trenda, dokler se razpoloženje ne spremeni in trend obrne.

Strah vam začne najedati možgane
Seveda se večina vlagateljev jezi zaradi izgub na borzi. Naslednja izjava se morda sliši kot paradoks, vendar je bila že večkrat znanstveno dokazana: bolečina zaradi finančne izgube je veliko večja od veselja do zmage. Investitorji se zaradi strahu pred izgubami močno nagibajo k varnim naložbam. Ta miselnost pa vlagatelje običajno ustavi na poti do uspešne naložbe. Začasna nihanja cen, za vlagatelja ne pomenijo nujno tveganja. Nasprotno – inflacija počasi razvrednoti kupno moč denarja na varčevalnih računih, ki v današnjih časih ne prinašajo več omembe vrednih obresti in tako ustvarjajo zanesljivo izgubo. Vlagatelji, ki ne želijo nič tvegati, morajo razumeti, da v trenutni fazi nizkih obresti, brez sprejemanja tveganj, ne morejo pričakovati niti ohranitve vrednosti denarja. Umetnost je v tem, da zavestno prevzamete tolikšno tveganje, ki je v skladu z vašo lastno toleranco do tveganja, saj boste le tako lahko prevzeli nadzor nad vašo naložbo.

Večja racionalnost je ključ do uspeha
“Pohlep je dober. Pohlep je pravi. Pohlep deluje,” Gordon Gekko, Wall Street. S takšno držo je naslovni lik v filmu na koncu vse izgubil. Razum in čustva je težko uskladiti, še posebej, ko gre za denar. Torej, strah in pohlep vlagatelje pogosto spodbudita k neracionalnim odločitvam, ki preprečujejo uspešno vlaganje. Zato zagovarjamo več racionalnosti.
Dejstvo je – vlagatelji zaradi inflacije izgubijo realno kupno moč. Danes ni mogoče doseči dovolj privlačnih donosov brez sprejetja tveganja. Kdor ima možnost srednje ali dolgoročno investirati svoje premoženje, se ne sme v celoti odreči naložbam z višjimi donosi. Zato pogumno vstopite na kapitalske trge, izberite dobrega finančnega svetovalca, ki vam bo pomagal pri izbiri naložbe, ki bo primerna za vas.

 

 

Pri upravljanju svojega premoženje se posvetuje z neodvisnim svetovalcem

 

Vsak vlagatelj bi moral imeti prepričanje, da so na finančnem trgu korekcije pravilo in ne izjema. Časi, ko so vlagatelji investirali v delniške sklade in bili pri tem mirni, so mimo. Vsako leto znova nam trg kaže, da so večji nenadni premiki obvezen del lastništva delnic. V povprečju smo na ameriških borzah korekcijo videli skoraj enkrat letno, če se osredotočimo na obdobje od leta 1900 do danes. To pomeni, da so približno tako pogoste, kot vaš rojstni dan.

Naštejmo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na spremembo sestave premoženja:
– Dogajanje na trgih vedno poskrbi za spremembo strukture naložbenega portfelja. Priporočljivo je, da tega najmanj enkrat na leto pregledate ter po potrebi prilagodite strukturo, da še naprej sledi postavljenim ciljem.
– Obstoječi finančni cilji: v primeru spremenjenih osebnih razlogov in finančnih okoliščin je včasih treba prilagoditi ali spremeniti obstoječe finančne cilje.
– Dolžina varčevanja: če je čas varčevanja krajši, je potrebno izbrati manj tvegane naložbe čas.
– Finančna situacija vlagatelja: spremembe osebnega dohodka kot posledico izgube zaposlitve, spremembe velikosti portfelja ali zaradi spremenjenega odnosa do tveganja.

V sedanjem okolju pa ni čisto nič narobe, če portfelj spremljate in prilagajate aktivno; tudi zakonodaja s krovnimi skladi nam pri tem gre na roko. Svoja sredstva v okviru Krovnega sklada lahko enostavno prenašate iz enega sklada v drugega in tako sami aktivno upravljate s svojim premoženjem. Glavna prednost krovnega sklada je za vlagatelja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, kar v praksi pomeni, da se v primeru prehajanja vlagateljev iz enega podsklada v drugega v okviru istega krovnega sklada (znotraj iste DZU) odloži davčna obveznost iz naslova davka na kapitalski dobiček.

Posvetujete se z neodvisnim strokovnjakom

Še najboljša poteza bi bila, da se pri sestavi in spremljanju posvetujete z neodvisnim finančnim svetovalcem, ki se na to zelo dobro spozna. Pri vlaganju v sklade vam ni treba spremljati dogajanja na borzi, ker to opravijo usposobljeni strokovnjaki. Premoženje vzajemnega sklada upravljajo dobro usposobljeni upravitelji. Ti poskrbijo tudi, da pri upravljanju premoženja naložbe vzajemnega sklada dovolj razpršijo, da vlagatelji v vzajemni sklad po nepotrebnem ne prevzemajo prevelikega tveganja, premoženje pa vseskozi upravljajo v okvirih jasne naložbene politike posameznega vzajemnega sklada.

Izkušeni vlagatelji poznajo pravilo, ki pravi, da se je treba za uspešno vodenje naložb od teh čustveno distancirati, saj pretirana čustvena vpletenost pogosto vodi v iracionalne odločitve.

 

Generali Prvi izbor in Generali Bond z najboljšo skupno oceno 5 Morningstar zvezdic

 

 

V družbi Generali Investments ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju premoženja naših vlagateljev. Trije naši skladi imajo največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2019 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

 

Generali Prvi izbor, 5 zvezdic v kategoriji fleksibilni delniški
Generali Bond, 5 zvezdice v kategoriji EUR razpršeni obvezniški
Generali Vitalnost, 4 zvezdic v kategoriji delniški – globalni

 

Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

Avtorske pravice © 2019 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

BREZ VSTOPNIH STROŠKOV od 1. februarja do 31. marca 2020

 

Uprava Generali Investments, družbe za upravljanje, d. o. o., na podlagi prospekta Generali Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja sprejema naslednji sklep:
Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada (oziroma do preoblikovanja v podsklad Generali Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada Generali Dividendni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KD ID, delniška investicijska družba, d. d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke, oziroma so pristopili k enemu od pripojenih podskladov Ilirika Krovnega sklada), in katerih pristopna izjava je pravilno in popolno izpolnjena oziroma ima družba vse potrebne podatke, njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 1. 2. 2020 po 0.01 uri pa do 1. 4. 2020 do vključno 0.01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, OV ali PV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

 

Zakaj varčevati? Tudi, da si pokrijete pokojninsko vrzel.

 

Tudi demografske projekcije kažejo na to, da se bo trend zaostajanja pokojnin za plačami še naprej nadaljeval. Že sedanja povprečna pokojnina v Sloveniji dosega manj kot 60 odstotkov povprečne plače. Ob ohranitvi zdajšnjega sistema, torej, če Slovenija ne prilagodi pokojninskega sistema demografskim spremembam, se bodo mesečni prihodki posameznika ob upokojitvi zmanjšali za polovico. Realno znižanje pokojnin se seveda ne bo zgodilo takoj. A tiste, ki se bodo upokojili čez 15 ali 20 let, torej generacija, ki se zdaj približuje 50. letu starosti, bo proti upokojitvi stopala s strahom zaradi drastičnega upada mesečnih prejemkov. Ob vsemu zapisanemu bi torej država morala jasno opozoriti, da je treba za ustrezne prihodke po upokojitvi že sedaj dodatno varčevati.

In tukaj vprašanje, koliko moramo varčevati in privarčevati, da bomo lahko v pokoju prijetno živeli. Končna višina je seveda odvisna od zmožnosti in tudi od starosti posameznika. Večina finančnikov svetuje med 10 in 15 odstotkov prihodkov. In če posameznik želi imeti po upokojitvi mesečne prihodke v višini vsaj 80 odstotkov zadnje plače, mora prihraniti v povprečju okoli 100.000 evrov prihrankov (najmanj pa 75.000 evrov), da bi se njegovi mesečni prejemki (državna pokojnina in dodatna renta) povzpeli na 80 odstotkov povprečne plače. Izračunajte si torej, koliko bo znašala vaša pokojnina prvega stebra in koliko morate za želeno pokojnino privarčevati sami.

Če do sedaj še niste razmišljali o svoji pokojnini in o njenem načrtovanju, potem je lahko sedaj pravi trenutek, da določite svoje upokojitvene cilje in nato ugotovite, kako že varčujete in koliko še morate varčevati ali investirati, da bi do tja prišli. Veliko je nasvetov glede naložb za stabilno pokojnino, ki se vrtijo okoli formul in strategij. Kljub temu pa je včasih koristno narediti korak nazaj in videti širšo sliko. Podala bom nekaj osnovnih nasvetov, s katerimi si boste lahko nekoliko olajšali varčevanje za pokojnino.

Kot prvo, razumite svoje možnosti, ko gre za pokojninske sheme in dodatno individualno varčevanje ter investiranje. Za pokojnino lahko varčujete po različnih shemah in računih, nekatere ponuja vaš delodajalec, k drugim pa lahko pristopite prek bank, družb za upravljanje ali zavarovalnic. Prvi steber tako predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti. Vanj se lahko vključimo obvezno (kot zaposleni) ali prostovoljno (pod določenimi pogoji). Glede na gospodarske in demografske okoliščine ter trende upokojevanja v Evropi se pokojnina iz prvega stebra znižuje in omogoča le še najnujnejši prihodek za preživetje. Če torej želimo tudi po upokojitvi dostojno živeti, je potrebno varčevanje za dodatno pokojnino v drugem in tretjem stebru. Drugi steber je namenjen varčevanju za dodatno pokojnino. Temelj drugega stebra je prostovoljno dodatno zavarovanje, v katerega se lahko vključijo vsi zaposleni, samozaposleni in lastniki podjetij. Tretji steber pa predstavljajo vse ostale oblike varčevanja za dodatno pokojnino, na primer vlaganja v sklade in druge finančne instrumente, varčevanje v bankah ter ostalo. Tukaj so vam lahko v pomoč prav vzajemni skladi, saj če gledamo na splošno imajo mlajši vlagatelji še desetletja časa, da bi si opomogli od kakršnega koli padca na delniškem trgu. To pomeni, da se lahko osredotočijo na naložbe z večjim tveganjem in tako potencialno višjo donosnostjo – na primer delniški vzajemni skladi. Če pa ste že blizu upokojitve in tako imate manj časa, da si opomorete od prihodnjih večjih nihanj na delniškem trgu si posledično starejši vlagatelj običajno preusmeri svoj portfelj v višji delež naložb z nižjim tveganjem in potencialno nižjim donosom, kot so to na primer mešani vzajemni skladi ali obvezniški skladi.

Ne glede na vrsto shem, računov in naložb, ki jih izberete, en nasvet ostane vedno enak: začnite zgodaj in začnite čim prej. Obstaja veliko razlogov zakaj je smiselno zgodaj začeti varčevati in vlagati. Najpomembnejši je čas, ki je na vaši strani. Dlje kot varčujete, manj boste lahko namenjali za mesečno varčevanje in več boste imeli privarčevanega na koncu. Tudi logika obrestno obrestnega računa je zelo enostavna, sploh pa pride prav pri varčevanju za pokojnino (dolgoročnost). Če začnemo varčevati prej, mesečno vplačujemo manjšo premijo, do konca delovne dobe pa privarčujemo več.

Mesečno poročilo za december 2019

MesecnoPorociloDecember2019

 

Naložbeni komentar – december 2019

Globalni delniški trgi so investitorje nagradili tudi v decembru. Delniški indeks MSCI je pridobil približno 1,5 odstotka, merjeno v evrih. Tokrat je bila rast najnižja v ZDA, najbolj pa so se podražile naložbe v državah v razvoju.

Pregled po trgih (v evrih) za december 2019

Trgi v ZDA so se podražili za manj kot odstotek, merjeno v evrih. V mesecu je evro pridobil na vrednosti proti ameriškemu dolarju, kar je znižalo donos za evrskega vlagatelja. Najbolj spremljana delniška indeksa, S&P 500 in Dow Jones, sta decembra dosegla nove vrhove. Najbolj so se podražila podjetja v energetskem sektorju, kar je posledica višjih cen surove nafte. ZDA so letos še povečale proizvodnjo črnega zlata in tako zdaj proizvedejo okoli 13 milijonov sodčkov na dan. Na decembrskem zasedanju FED, v skladu s pričakovanji, ni spreminjala obrestne mere. Pozitivno je na trge vplivala tudi novica o trgovinskem dogovoru s Kitajsko, ki naj bi bil podpisan že v januarju 2020. ZDA tako niso decembra uvedle novih dajatev na kitajski izvoz. Obeti podjetij so se izboljšali, predvsem v storitvenih panogah. Po raziskavah Univerze v Michiganu se je potrošniško zaupanje decembra izboljšalo. Trg dela ostaja močan in brezposelnost je na najnižjem nivoju v zgodovini. V Evropi so se delnice podražile za dva odstotka, merjeno z indeksom MSCI. Najbolj so se podražila finančna podjetja in podjetja iz sektorja preskrbe. Pocenile so se naložbe v sektorju komunikacijskih storitev. Vodstvo ECB je prevzela Christine Lagarde, Francozinja, ki je predtem poveljevala Mednarodnemu denarnemu skladu. Na njenem prvem zasedanju ni spreminjala ključne obrestne mere. Skupni indeks PMI se je decembra izboljšal in nakazuje pozitivne obete. V proizvodnem sektorju se slika še ni bistveno izboljšala. Po podatkih evropske komisije se je prav tako znižalo potrošniško zaupanje, ki je bilo decembra najnižje v letu. Napovedi rast za zadnje četrtletje 2019 so nizka.

Rast delnic na trgih v razvoju je bila več kot pet odstotna, merjeno z indeksom MSCI BRIC, izraženim v evrih. Najvišja rast je bila v Braziliji, kjer so se delnice podražile za skoraj 10 odstotkov. Na to je najbolj vplivala pocenitev ameriškega dolarja. Na največjem trgu v razvoju, na Kitajskem, smo zabeležili rast nekaj več kot šest odstotkov. Pozitiven razplet pogajanj z ZDA je prinesel optimizem tudi na borzni parket. Naložbe v Rusiji so se podražile za nekaj več kot pet odstotkov. Glavni ruski izvozni produkt ostajajo energenti in njihova podražitev je pozitivno vplivala na delnice. Za sodček surove nafte je bilo decembra treba odšteti skoraj sedem odstotkov več, kot mesec predtem, merjeno v evrih. Naložbe v Rusiji so bile v letu 2019 najuspešnejše med državami BRIK.

V Sloveniji so se najbolj podražile delnice Nove ljubljanske banke, in sicer za več kot 10 odstotkov. Petrol in Krka sta pridobila nekaj manj kot pet odstotkov. Poraženec pa so bile naložbe v Telekom Slovenije, ki so padle za nekaj manj kot pet odstotkov.

Trošiti ali varčevati, to je sedaj vprašanje?

 

Vprašanje, ali je varčevati pametno, je na mestu, prav tako, če varčevanje potrebujemo? Srečujem veliko ljudi, ki pravijo, da sploh ne potrebujejo varčevanja in varčevanje res ni za vsakogar, saj nekateri preprosto živijo hitro. A to ni najbolj pametno razmišljanje, niti početje, saj ne vemo kaj nam bo prihodnost prinesla. Odgovorno pa je razmišljati o prihodnosti in se zaščititi oziroma poskrbeti za stabilnost in finančno varnost (v primeru okvare strojev, avtomobila ali kaj podobnega, je dobro imeti rezerve, da poplačamo nepredvidene stroške, da poskrbimo za dodatno pokojnino, ohranjamo življenjski standard, poskrbimo za šolanje otrok, se zaščitimo pred izgubo kratkotrajnih prihodkov v primeru izgube službe, itd.).

Nekateri varčujejo, ker se zavedajo, da je za doseganje prihodnjih ciljev (malih ali večjih) to potrebno. Nekateri sami priznavajo, da ne znajo varčevati in da bi se želeli o tem bolje seznaniti, nekateri pa žal nimajo možnosti varčevanja, saj imajo komaj zadosti za preživetje. Varčevanje mora biti prilagojeno vsakemu varčevalcu posebej. Ko se odločimo varčevati, naj varčevanje postane navada – najlažje to storimo z mesečnim varčevanjem, ki je vezano s SEPO direktno bremenitvijo transakcijskega računa. Tako postane varčevanje navada, o kateri vam ni potrebno vsak mesec razmišljati in vam je ne more ogroziti vsak priročen izgovor, zakaj bi dani znesek rajši porabili za kaj drugega.

Ljudje smo bitja navad in zelo hitro se lahko navadimo na določen način življenja. Seveda pa je način življenja povezan s stroški in če se na primer navadite, da porabite vse prihodke, si boste težko ustvarili varnostno rezervo ali sredstva za dolgoročno varčevanje. Slednja pa sta izjemno pomembna, a ne zgolj zato, da boste imeli ob nepričakovanih ali pričakovanih prihodnjih dogodkih zagotovljenih dovolj sredstev, ampak sta pomembna iz psihološkega vidika varnosti, da boste lahko mirno spali, ter da si ne boste uničevali živcev in zdravja kje dobiti denar, ko ga boste naslednjič potrebovali. Na koncu meseca ni toliko pomembno kolikšni so vaši prihodki, bolj je pomembno koliko vam je uspelo privarčevati. Velika večina vlagateljev odkrije precejšen manevrski prostor in možnost za občutne prihranke.

Verjeli ali ne, ampak leta so tista, ki delajo čudeže in marsikomu, ki je danes star 50 let ali več, je žal, da že prej ni poskrbel za svojo prihodnost. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na zlato pravilo, ki ga velja upoštevati pri vodenju osebnega ali družinskega proračuna, da najprej plačamo sebi – sebe. To pomeni, da je prva položnica, ki jo plačamo, namenjena za našo varno prihodnost. Z njo najprej kreiramo varnostno rezervo, za začetek 10 odstotkov naših prihodkov.

 

Srečno 2020!

 

 

Katera je trenutno najprimernejša izbira varčevanja?

 

Ali tudi vi tako dobro poznate svoje naložbe? Vedno več se nas sprašuje, kam z denarjem, ki nam zaradi nizkih bančnih obrestnih mer leži na bančnih računih ter čaka na »boljši jutri«. Alternativo bančnim depozitom nam lahko ponudijo vzajemni skladi, pri katerih pa svetujem, da se pri izbiri odločate glede na zgodovino delovanja, velikost sredstev v upravljanju, uspešnost in strokovnost upraviteljske ekipe, profesionalnost in etičnost finančnih svetovalcev ter glede na stroškovno učinkovitost. Izberite strokovnjake, ki jim lahko zaupate.

Naj povem kot zanimivost, da so vzajemni skladi izvirna ameriška stvaritev, ki jo je davnega leta 1924 izumil nekdanji trgovec s posodami in ponvami, Edward G. Leffler, ki je bil švedskega porekla. 21. marca 1924 je Leffler ustanovil prvi vzajemni sklad, Massachusetts Investors Trust in kot takšne jih poznamo še danes. Vzajemni skladi so relativno poceni, zelo primerni, na splošno razpršeni, profesionalno vodeni in strogo nadzorovani z zakonodajo. Področje vzajemnih skladov je v Sloveniji urejeno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Ker pa je tudi pri nas kar velika izbira različnih vzajemnih skladov, mora modri vlagatelj sklade izbirati z veliko pozornostjo.

Povprečni vlagatelj, če sam izbira možnosti, investira v sklad, ki je v preteklosti najhitreje rasel, ker predpostavlja, da bo tako tudi v prihodnje. Po mnenju psihologov je ljudem prirojeno verjeti, da lahko kratkoročni rezultati pomenijo dolgoročen trend. Če torej sklad dela nadpovprečno, intuitivno sklepamo, da bo tako tudi v prihodnje. Na žalost pa je sreča na finančnih trgih pomembnejša od znanja. Če boste torej sklade izbirali na osnovi preteklih donosov, vaše možnosti za uspeh niso nične, so pa temu zelo blizu. In ker so pretekli donosi slab napovedovalec bodočih dogajanj, obstajajo tudi drugi faktorji, ki vam pri izbiri lahko pomagajo in ki sem jih omenila že na začetku vsebine. Predvsem pa je največja prednost vzajemnega sklada prav njegova razpršenost naložb – s tem ko na ekonomičen način razprši vaše investicije in vam privarčuje čas, ki bi ga porabili z izbiranjem delnic po lastni presoji.

Ob vsemu pa se pri tej alternativi varčevanja morate zavedati, da so tovrstna investiranja in varčevanja tvegana, saj vam donosnost, kot je to v primeru klasičnih produktov varčevanja, kjer vam banka garantira določeno fiksno donosnost, pri vzajemnih skladih ne morejo garantirati. Pri odločitvi torej ovrednotite tudi tveganje. Vsak sklad ima določen sintetični kazalnik tveganj in donosa, ki kaže razmerje med tveganjem in potencialnim donosom vaše naložbe v sklad. Prav tako ima vsak sklad na spletni strani objavljen dokument – ključni podatki za vlagatelje, kjer si lahko vsak, ki se odloča glede izbire sklada, pogleda preteklo uspešnost sklada.

Pred odločitvijo o izbiri je lahko prav tako smiselno preveriti rejting sklada. Neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike, skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja.

Ko izberete za vas najbolj primeren vzajemni sklad se s časoma tudi vprašate, kdaj pa je čas za prodajo. Donosnost sklada je odvisna od prihodnjih razmer na kapitalskem trgu. Prav tako se lahko zgodi, da boste v določenem obdobju nekaj časa v nerealizirani izgubi. Vendar kot že večkrat poudarjeno so vzajemni skladi zaradi tveganja primerni za dolgoročnejši horizont, vsaj 5 let ali več. In če povzamem investicijskega stratega Charlesa Ellisa, ki je nekoč dejal: »Ne bi se smeli poročiti, če niste pripravljeni ostati poročeni.« Z investiranjem v sklade ni nič drugače. Če v sladu niste pripravljeni zdržati vsaj treh suhih let, tja nikakor ne smete vlagati. In vlagatelju v sklade je prav potrpežljivost najmočnejši zaveznik.

Samo za primer. Neka študija je pokazala, da so vlagatelji v vzajemne sklade med leti 1998 in 2001 izgubljali 4,7 odstotkov letno preprosto zato, ker so kupovali tisto, kar je bilo visoko, in prodajali, kar je bilo nizko.

Tveganja in negotovost je težko pravilno izmeriti in napovedovati prihodnjo korekcijo bi bilo kot bi brcali v meglo, saj nam je že eden največjih vlagateljev Benjamin Graham pojasnil, da prihodnost cen delnic ni nikoli mogoče napovedati. In če že ne moremo napovedati obnašanje borze, lahko skušamo napovedati in nadzirati svoje obnašanje. Tako lahko zaključim, da investirajte in varčujte modro in preudarno in investicija naj bo takšna, da vam po skrbni analizi obeta varnost glavnice in za vas primeren donos.

Mesečno poročilo za november 2019

 

Mesečno poročilo za november 2019

 

Naložbeni komentar – november 2019

V novembru so se globalni delniški trgi podražili za približno 3,5 odstotke, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Rast tečajev v ZDA je bila višja od rasti v Evropi. Trgi v razvoju so zaostajali.

Trgi v ZDA so se podražili za nekaj manj kot 5 odstotkov, merjeno v evrih. V mesecu je evro izgubil na vrednosti proti ameriškemu dolarju nekaj več kot odstotek. Padec evra je tudi razlog za višji donos naložb v ZDA s strani evrskega vlagatelja. Najbolj so se podražile naložbe v tehnološkem sektorju in panogi zdravstva. Na drugi strani pa so investitorji zapuščali panogo preskrbe. Najbolj znana ameriška borzna indeksa, S&P 500 in Dow Jones, sta dosegla nove vrhove. Predsednik Trump je objavil, da so pogajanja o trgovinskem dogovoru s Kitajsko napredovala, a kljub temu še vedno nimamo uradnega dogovora. Podatek o gospodarski rasti za tretje četrtletje je bil po zadnji reviziji 2,1 odstotka na letni ravni, kar je bilo boljše od prvotne objave. Tudi skupni indeks PMI je v novembru bil višji kot oktobra. Prav tako se je izboljšalo tudi zaupanje potrošnika. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je v mesecu gibala okoli 1,8 odstotka. Tudi v Evropi so se najbolj podražila tehnološka podjetja . Indeksi PMI za proizvodno panogo so se nekoliko izboljšali, a še vedno ostajajo pod ključno mejo 50 točk, ki je meja med izboljšanjem in poslabšanjem. Inflacija je bila v novembru 1 odstotek na letni ravni, kar je za 0,2 odstotne točke več kot mesec pred tem. Zaupanje potrošnika se v mesecu ni bistveno izboljšalo, Obrestna mera na 10-letno nemško obveznico še vedno ostaja negativna.

Trgi v razvoju so se podražili manj kot trgi v razvitem svetu. Na to je vplivala tudi rast dolarja proti ostalim valutam. Delnice na kitajskem so se podražile nekoliko manj kot 3 odstotke in s tem največ prispevale k skupni rasti indeksa MSCI BRIK. Na drugi strani so največji padec utrpele naložbe v Braziliji. Vladi Bolsonara še vedno ni uspelo uvesti pokojninske reforme. Naložbe v indiji in Rusiji so v mesecu nekaj malega pridobile.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v novembru pridobil skoraj 5 odstotkov. K rasti indeksa so največ prispevale delnice novomeške Krke, ki so poskočile za več kot 10 odstotkov. Visoko rast sta tečaja delnic sta zabeležili tudi Pozavarovalnica Sava in Zavarovalnica Triglav. Delnice koprske Luke so bile tokrat borzni poraženec. Le te so se pocenile za okoli 2 in pol odstotka. Med ostalimi trgi v regiji so se podražile naložbe v Romuniji in Srbiji. Hrvaški CROBEX je ostal dokaj nespremenjen, medtem ko je bolgarski SOFIX izgubil skoraj 2 odstotka.