Svetovalci družbe Generali Investments od svojih vlagateljev nikoli ne bodo zahtevali tovrstnih dejanj.

Svojih osebnih občutljivih podatkov nikakor ne posredujte drugi osebi. Namen takih klicev namreč ni dobronameren. Goljufi skušajo od vas pridobiti podatke, s katerimi bi si lahko prisvojili vaš denar.

 

Kako ostati varni pred spletnimi goljufi?

Neznanim osebam nikdar ne omogočajte oddaljenega dostopa do računalnika ali telefona, prav tako z nikomer ne delite zaupnih osebnih in bančnih podatkov. Če svojih transakcij niste opravili sami, ampak po navodilu tretje osebe, oziroma ste tretji osebi omogočili oddaljen dostop do vaših naprav, vam svetujemo:

• da s svojih naprav odstranite vse aplikacije, ki omogočajo oddaljen dostop, kot sta npr. Teamviewer in Anydesk;
• da preventivno blokirate kartice, če ste goljufom izdali podatke na njej;
• da zamenjate geslo za vstop v spletno poslovalnico;
• da v primeru kakršnegakoli dvoma pokličite svojega osebnega svetovalca ali za pomoč pokličete našo brezplačno številko 080 80 24 oziroma si tule preberete navodila: https://www.generali-investments.si/spletna-poslovalnica/).

Če niste prepričani, ali je klic pristen, nas lahko kontaktirate na nasvet@generali-investments.si ali pokličite na 080 80 24. Svetujemo vam, da goljufijo ali sum na goljufijo prijavite policiji.

 

Na borzah se leto 2023 končuje krepko v zelenih številkah, centralne banke se uspešno spopadajo z izzivi. Tega pa prebivalci in podjetja v Sloveniji, ki prihranke držijo v bankah, ponovno niso unovčili, pravi Sašo Šmigić, član uprave Generali Investments. Cena, ki jo plačujemo za slabo finančno pismenost, je visoka, starši morajo prevzeti odgovornost, da tudi na tem področju pripravijo otroke na življenje.

Kako zadovoljni so lahko vlagatelji z letom 2023?
Lahko so zelo zadovoljni. Pričakovali smo pozitivno leto, to konec lanskega leta tudi povedali našim vlagateljem, ampak zaradi vsega, kar se je dogajalo, in se v določeni meri še vedno dogaja, nismo pričakovali tolikšnih donosnosti na kapitalskih trgih, predvsem delniških. Glavni delniški indeks v ZDA je letos ustvaril več kot 20 odstotkov donosa, tehnološke delnice 40 odstotkov, evropski delniški indeks je prav tako višji za nekoliko manj kot 20 odstotkov. Večje je razočaranje na trgih v razvoju, in to predvsem zaradi največjega trga v tej kategoriji, kitajskega, ki je globoko v rdečih številkah. Govorimo o minus 18 odstotkih. Ta država nikakor ne najde poti iz postcovidnega obdobja, potrošniškega buma, ki smo ga imeli v Evropi in ZDA po koncu pandemije, niso doživeli in tudi ekonomija ne najde poti na zeleno vejo. Medtem ko smo se v zahodnem svetu srečevali z najvišjo inflacijo v zadnjih 50 letih, imajo na Kitajskem deflacijo, kar sicer pozitivno vpliva na naš del sveta.

Kaj pa obveznice?
Stanje je po lanskem, zelo težkem letu letos nekoliko boljše. Zaradi visoke stopnje inflacije so centralne banke lani vodile zelo agresivno restriktivno denarno politiko – zelo hitro in zelo močno so dvigovale obrestne mere, ker so hotele zmanjšati gospodarsko aktivnost in s tem raven povpraševanja. Ker je rast temeljnih obrestnih mer negativno povezana z donosnostjo obvezniških naložb, smo verjetno videli največji padec obvezniškega trga v zgodovini. Ko so se inflacijska pričakovanja začela spuščati, so tudi vlagatelji začeli vračunavati najprej potencialni konec rasti obrestnih mer in v zadnjih mesecih že potencialno zniževanje v prihodnjem letu, kar je zelo blagodejno vplivalo tudi na obvezniške donose. Obveznice letos prinašajo približno sedemodstotno donosnost.

Omenili ste tehnološke delnice in njihovo rast. Kako pomemben doprinos ima umetna inteligenca?
Delnice tehnoloških podjetij so bile letos najdonosnejša kategorija, največja rast pa je bila prav v segmentih, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Bodisi da jo razvija, bodisi zagotavlja strojno oziroma programsko opremo. Umetna inteligenca je eden od novih megatrendov in vse, kar je povezano s tem, je bilo letos zmagovalna stava. Verjamemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. So pa tudi vsa druga podjetja začela komunicirati, da so v svoje sisteme poslovanja začela vključevati umetno inteligenco oziroma jo bodo. To bo načelno vplivalo na rast produktivnosti, po drugi strani pa je prav umetna inteligenca priložnost, da podjetja nadomestijo primanjkljaj na področju kadra.

Kateri pa so bili ključni mejniki letošnjega leta za razvoj kapitalskih trgov? Kaj vas je najbolj presenetilo?
Leto 2023 je najbolj zaznamovalo upočasnjevanje inflacije. Bolj smo se približevali koncu leta, bolj smo postajali optimistični, da bi inflacija lahko prišla na ciljna dva odstotka. Januarja so vsi pričakovali, da bodo visoke obrestne mere vztrajale dlje in predvsem smo se tako v finančni industriji kot v gospodarstvu spraševali, kako je pri tako agresivni denarni politiki gospodarska aktivnost lahko tako živahna in, še bolj presenetljivo, kako robusten je trg dela. To je posledica dejstva, da se v veliko dejavnostih spopadajo s pomanjkanjem delovne sile, saj se določen del populacije po pandemiji covida-19 ni vrnil v gospodarstvo. Zaradi razmer na trgu dela se dogodki, ki so jih pričakovale centralne banke, niso zgodili tako hitro in tako intenzivno in to je bilo tudi eno največjih presenečenj letošnjega leta.

Naš največji problem je, da začnemo varčevati 40 let prepozno. Največji korak naprej morajo narediti starši, ki naj otroke opremijo z dobro finančno pismenostjo.

Globlje v letu ko smo bili, bolj se je inflacija umirjala, zdaj je že blizu ciljnih dveh odstotkov, kar pomeni, da so bili ukrepi centralnih bančnikov učinkoviti. V zadnjem mesecu ali dveh se je začelo spreminjati tudi prepričanje o tem, kako dolgo in na kakšni ravni bodo vztrajale obrestne mere. Večina investitorjev pričakuje reze že v prvi polovici prihodnjega leta, najbolj optimistični pa, da bi se to lahko zgodilo že spomladi prihodnje leto, saj se gospodarska aktivnost močneje ohlaja. Odločevalci pri pripravi denarne politike vedno kolebajo med tem, ali še zvišati obrestno mero ali jo morda spustiti. Sprašujejo se, ali bi morda s tem, če bi jo še dvignili, preveč zategnili ročno zavoro in se bo ekonomija ustavila, sledila pa bi močnejša recesija. Po drugi strani pa tvegajo, da če ne bodo dovolj zvišali obrestne mere, se bo gospodarstvo še bolj pregrevalo. Za zdaj kaže, da so odločitve, ki jih sprejemajo, prave, in to se kaže tudi na kapitalskih trgih.

Kako se vlagatelji odzivajo na dogajanje na trgih in kako zrel je v povprečju slovenski vlagatelj, če ga ocenite na podlagi tega?
Ljudje smo čustvena bitja in gonilni sili naših odločitev sta strah in pohlep. Od okoliščin je odvisno, katero od teh čustev prevlada. Ko se začnejo pojavljati dvomi o padcih na kapitalskih trgih ter spremljajoče negativne novice, se občutek strahu močno krepi, dokler ne postane nerazumno velik in takrat ljudje obupajo, prodajajo naložbe in unovčijo izgube. Na drugem koncu spektra je podobno. Ko se začneta pozitivni trend in optimizem na kapitalskih trgih, se v nas prebudi pohlep in smo pripravljeni vstopati v naložbe, ko so ravni visoke. V obeh primerih naredimo prav nasprotno, kot bi morali, kajti v zgodovini so se večji padci na kapitalskih trgih izkazali kot pozitivna vstopna točka za nakup, pri lovljenju zelo vročih zgodb pa se večkrat opečemo. Pri lovljenju pozitivnega trenda je treba dobro proučiti, ali ima neka delnica, trg, sektor res neko vzdržno rast in je z razlogom vroča.

Kje še potrebujemo več znanja in ozaveščenosti?
Sam imam dvojčka, stara deset let, in od njunega rojstva s partnerko varčujeva v njunem imenu v skladih. Verjamem, da je edina stvar, ki je v življenju ne moreš nadomestiti, čas. Ocena, ali so odločitve prave ali napačne, pa je odvisna od tega, skozi katero časovno prizmo gledaš. Do 18. leta bosta imela odlično priložnost, da skozi pozitivno izkušnjo, ki jo bosta dobila s tem, ko spremljata, kaj se dogaja z njunim premoženjem, spoznata, da trgi nihajo, ampak da ob pravilni globalni razpršitvi portfelja dolgoročno to prinaša rezultat. Njunim letom primerno ju poskušam izobraziti o tem, kaj pomeni finančna industrija, kaj je delnica, kaj obveznica in kaj je depozit. Zdaj sta že dovolj zrela, da se o teh stvareh pogovarjamo skozi njune interese, na primer igrice in šport. Govorimo o tem, kaj pomeni biti delničar podjetja, ki proizvaja igrice, kako kot solastnik podjetju lahko pomagaš ustvarjati razvojne priložnosti in podobno. Verjamem, da bosta pri 18. letih, ko bosta sposobna sprejemati svoje odločitve, poznala ustroj celotne finančne industrije, kar jima bo omogočalo širši pogled na svet, in če bom svoje poslanstvo opravil dobro, verjamem, da bosta nadaljevala z vlaganjem.

Zakaj se vam zdi to izobraževanje pomembno že tako zgodaj?
Dejstvo je, da mladostnik pri 18. ali 20. letih nima časa za to, niti zelo verjetno nima presežnih sredstev, s katerimi bi lahko začel varčevati in naprej vlagati svoje prihranke, tudi prioritete so drugačne. O vlaganju začnemo resneje razmišljati šele v bolj zrelih letih. Tako izgubimo še deset, morda celo 20 let in vlagati začnemo 30, celo 40 let prepozno, kar je naš največji problem, saj tega izgubljenega časa ne moremo nadomestiti z nobeno naložbeno strategijo. Kot 40-letniki zase sprejemamo bistveno drugačne odločitve, kot jih sprejema skrbnik nekaj let starega otroka. Tu moramo narediti največji korak naprej, torej, da začnemo že kot starši razmišljati o tem, kako lahko otroke peljemo skozi finančno izobraževanje, da bodo dobili pozitivne izkušnje in možnost odločanja ter iskanja alternativ. Da bodo začeli odraslo življenje z dobro finančno pismenostjo.

Ampak verjetno velika večina staršev nima ustreznega znanja, da bi vse to lahko počeli, morda tudi dvomijo o produktih, vezanih na kapitalske trge. Ne nazadnje vemo, da imamo Slovenci v bančnih vlogah kar 27 milijard evrov.
Se strinjam in mislim, da imamo sistemsko izobraževalno luknjo, ki jo mi kot finančna industrija poskušamo z različnimi aktivnostmi zakrpati, na primer z izobraževalnimi projekti. To je dolgoročen projekt, ampak brez tega ne verjamem, da lahko naredimo preboj. Verjetno velja, da slovenski varčevalec v povprečju razume investiranje le v segmentu bančnih depozitov in nepremičnin. Tu je tudi akumuliranega največ premoženja, celotna industrija vzajemnih skladov pri nas je velika le 4,5 milijarde evrov. To pomeni, da so ljudje pripravljeni plasirati v te naložbe zelo majhen delež prihrankov. Veliko časa se ukvarjamo z vprašanjem, zakaj je tako, in odgovor je v naši zgodovini, ki ji pa ji v zadnjem času pripisujemo še nepoznavanje, pretiran strah ali pa nezaupanje do tega segmenta. Na področju izobraževanja prebivalstva finančno industrijo čaka še veliko dela.

Evropska komisija in OECD sta pripravila okvir finančnih kompetenc EU za otroke in mlade, s katerim spodbujata k povečanju finančne pismenosti pri novih generacijah. Kako ocenjujete ta okvir? Opažate kakšen napredek na tem področju v Sloveniji?
Vprašanje finančnih kompetenc je tudi za EU pomembno. Vemo, kakšno je stanje javnih financ, ne samo v Sloveniji, govorimo o evropskem problemu. Z dodatnim varčevanjem bo treba nadomestiti pričakovani izpad pokojnin iz javnih sredstev. Drugo pa je povezano s tem, da ljudje ne začnejo varčevati in vlagati dovolj zgodaj, in tega ne bodo mogli nikoli nadomestiti. Kdaj in kako začeti varčevati ter kako prihranke, ki so na banki, naprej vložiti in plemenititi, so ključna vprašanja, o katerih se mora začeti spraševati vsak posameznik, mislim pa, da se veliko preveč zanašamo na to, da bo našo nalogo finančnega opismenjevanja otrok opravil nekdo drug. Vsaka takšna pobuda je pozitivna in je korak v pravo smer, ampak v končni fazi je to stvar posameznika. Vzeti si mora čas za to in vsak sam je odgovoren, da začne o tem razmišljati, da se izobrazi in da nato to energijo prenese na potomce.

Ste morda že kdaj izračunali ceno, ki jo plačajo vlagatelji, ki taktizirajo in poskušajo ujeti pravi trenutek za vstop na kapitalske trge?
Pogosto dobimo vprašanje, kdaj je pravi trenutek za to, da začnemo vlagati in investirati. Vsakomur odgovorim, da je treba pogledati skozi časovno prizmo. Če je nekdo leta 2007 vstopil na ameriški delniški trg, je bil že naslednje leto, ob nastopu globalne finančne krize, v zelo rdečih številkah. Če bi takrat obupal in izstopil s trga, bi ustvaril izgubo in pod črto imel slabo izkušnjo. Če pa bi vztrajal, ne bi zamudil okrevanja, ki je sledilo v naslednjih letih, ohranitev naložbe do danes pa prinaša nekajkratno povečanje premoženja v primerjavi z vložkom.

Na kapitalskih trgih so kratkoročni vzponi in padci stalnica, zato je časovna komponenta pomembna in mlajši ko je posameznik, ko vstopi na trg, več ima možnosti, ne samo da nadomesti potencialno izgubo, ki se bo zgodila, ampak da sprejme dobro odločitev ne glede na to, kdaj je vstopil na trg. Največja oportunitetna izguba vsakega vlagatelja je, da prehitro proda naložbo, ko začne vrednost padati, in vstopi nazaj šele, ko je vrednost že višja, kot je bila, preden je začela padati. Temu rečemo, da je zaklenil izgubo.

Skladi denarnega trga so alternativa bančnemu depozitu na vpogled, a zdaj so precej donosnejši.

Trenutno je aktualna tudi velika asimetrija med cenami bančnih kreditov in obrestmi, ki jih banke dajejo varčevalcem za depozite. Banke v Sloveniji v nasprotju z drugimi evropskimi državami še niso prilagodile depozitnih donosov, varčevalcem ne ponujajo skoraj nič, medtem ko za kredite računajo tržne pogoje, vezane na euribor. Tu so tako podjetniški vlagatelji kot mali vlagatelji na veliki oportunitetni izgubi, ker se ne zavedajo, da obstajajo tudi druge alternative, ki so po tveganju primerljive, če ne celo boljše v primerjavi z bančnimi depoziti.

Mislite na sklade denarnega trga?
Da. Ti večino sredstev nalagajo v kratkoročne državne in podjetniške menice, z zapadlostjo do enega leta, ki v Evropi zagotavljajo donosnosti okoli tri odstotke na leto. Kot vlagatelji imamo možnost, da te papirje kupimo sami, če imamo ustrezno znanje, ali pa sredstva vložimo v denarne sklade, ki vlagajo v te papirje. Ti skladi so regulirani in morajo vsem strankam zagotoviti sredstva za izplačilo v petih dneh, kar pomeni, da omogočajo večjo likvidnost v primerjavi z bančnim depozitom, poleg tega so v sedanjih tržnih okoliščinah donosnejši. Ta produkt je v Sloveniji na voljo, ponujamo ga že več let in žal nam je, da ga niti mali vlagatelji niti podjetja ne izkoriščajo.

Kaj pa vlagatelji lahko pričakujejo prihodnje leto na kapitalskih trgih?
Gospodarska rast se umirja, sploh v Evropi, in kar je še najbolj problematično, najbolj se umirja prav v nekdanji lokomotivi evropskega BDP, Nemčiji. Druga okoliščina je robustnost trga dela in upam, da se odločevalci spomnijo izkušnje iz časa covida-19: ljudje, ki so predolgo brez zaposlitve v svoji panogi, spremenijo poklic. V razmerah, ko povsod primanjkuje kadra, je to še lažje. V Evropi je gradbeni sektor in prav kader v tej panogi je zelo velika težava, boj zanj je bil hud. Zdaj se vsi sprašujejo, kaj bo z njim, če bodo gradbišča stala predolgo. Bodo ta kader še dobili nazaj in po kakšnih pogojih? O vsem tem razmišljajo tudi odločevalci in lahko se zgodi, da bomo že kmalu prihodnje leto videli reze obrestnih mer prav zaradi bojazni, da bi se gospodarstvo preveč ohladilo in da bi določene panoge izgubile težko priborjene delavce. To bi bilo zelo pozitivno za delniške in tudi za obvezniške trge.

V Generali Investments smo zelo optimistični glede donosov za prihodnje leto, malo nas skrbi le, da se je zaradi človeškega pohlepa velik del donosnosti, pričakovane za naslednje leto, zgodil že letos. V zadnjem mesecu dni smo videli zelo velik odboj tako na delniških kot na obvezniških trgih. Ključno tveganje, ki ga vidimo, pa je, da se rezi v obrestne mere ne bi zgodili v tako velikem obsegu in tako hitro, kot jih trg pričakuje. To bi lahko zanihalo tako delniške kot obvezniške trge, kratkoročni vrhi bi se lahko izkazali kot dobre vstopne priložnosti. Drugi dejavnik, ki bi lahko vplival na pozitivno leto na delniških trgih, so volitve v ZDA. Takšen trend je pokazala naša študija gibanja kapitalskih trgov v volilnem letu, pri čemer je za vlagatelje še bolje, če je na predsedniškem stolu demokratski predsednik, kar zdaj je.

 

Milka Bizovičar, novinarka, Delo

 

 

 

Dvanajstega septembra smo prisluhnili webinarju, zanimale so nas namreč napovedi prihodnjega gibanja inflacije, obrestnih mer in kapitalskih trgov.

Čeprav v preteklem obdobju – kot tudi danes – bančne obresti niti približno niso dosegale ravni inflacije, se razmerje med naložbami v domače vzajemne sklade v primerjavi z bančnimi vlogami še kar poslabšuje.

27 proti 5 za bančne vloge

Skoraj 27 proti 5 je slovensko razmerje med količino bančnih vlog in sredstvi v upravljanju v domačih vzajemnih skladih.

Kljub realno negativnim obrestnim meram je količina denarja v zadnjih dveh letih še vedno naraščala. Po izračunih upraviteljske ekipe Generalija Investments imamo Slovenci zaradi te neoptimalne razporeditve osebnih financ v zadnjih desetih letih oportunitetno izgubo okrog 12 milijard evrov.

Zato so se pri Generaliju Investments odločili, da izvedejo anketo, da bi razumeli glavne razloge, zaradi katerih se ljudje ne odločajo za vlaganje:

36 odstotkov sodelujočih v anketi nima dovolj sredstev, 29 odstotkov posameznikov pa nima dovolj znanja in ne ve, kje začeti.

Letošnja borzna rast tudi zaradi umetne inteligence

Medtem se je kumulativna oportunitetna izguba nevstopa na delniške trge letos še dodatno povečala. V času, ko so bančni varčevalci doživljali eno največjih izgub realne vrednosti svojega denarja na bankah, so delniški trgi rasli. Kaj so bili razlogi? Eden od pomembnejših je bil razvoj umetne (generativne) inteligence, ko je ChatGPT v rekordno kratkem času dveh mesecev presegel mejo sto milijonov uporabnikov.

Uporaba umetne inteligence (UI) se širi na različna področja, na primer zdravstveno, kjer bolnišnice v ZDA že optimizirajo potrebe po posteljah in zdravnikih na podlagi napovedi in analiz programa umetne inteligence. Umetna inteligenca bo velika podjetja delala še večja, saj so vložki v uvajanje UI visoki. A po drugi strani bo za ohranitev konkurenčnosti dolgoročno uporaba postala nuja, saj UI prinaša nižje stroške in višjo maržo.

Posnetek webinarja si lahko ogledate tukaj.

 

 

 

 

Močna rast na kapitalskih trgih v letošnjem letu 

Poletno počitniško vzdušje se počasi zaključuje. Tudi naš tedenski pregled se po tednu premora vrača v stare tirnice. Zadnja dva tedna sta prinesla predvsem predah in nekaj rdeče barve na kapitalske trge. Rast v letošnjem letu je bila močna in tako kot vselej se vlagatelji na neki točki, ko so donosi dovolj visoki začnejo izpraševati ali še vztrajati in tvegati ali pa raje del dobičkov vnovčiti in tako zmanjšati tveganje. Ne smemo pozabiti da je bil tudi preobrat, ki se je zgodil konec lanskega leta, nenaden, hiter in da je temeljil predvsem na pričakovanjih obrata monetarne politike največjih centralnih bank. Danes smo v točki, ko se vsi vlagatelji sprašujemo, ali ti postulati oziroma predpostavke še držijo ali pa je večina argumentov že vračunanih v cene in so s tem iztrošeni. Zdi se, da se vlagatelji bolj nagibajo k temu zadnjemu zaključku. Predah je torej na mestu. Tudi korekcija ni izključena. Nenazadnje rast na kapitalskih trgih prehiteva razvoj ekonomije in delniške naložbe, še posebej tehnološke delnice, so spet postale drage. Na drugi strani centralne banke že nekaj časa zmanjšujejo dostopnost denarja. Programi masovnega kupovanja obveznic, ki so se nekje pojavili šele s pandemijo, drugod pa so trajali celotno zadnje desetletje od finančne krize leta 2008 dalje, so se več ali manj zaključili. Obrestne mere so v kratkem obdobju močno zrastle. A čeprav je zategovanje finančnih pogojev več ali manj končano pa se posledice za realno gospodarstvo šele dobro odražajo. Več bodo sicer konec tedna povedali centralni bankirji na svojem letnem srečanju v Jacskon Holu, a pričakovanja gredo v smeri, da dvigov (skoraj) ne bo več. Zaradi višjih obrestnih mer se kažejo razpoke v nepremičninskem sektorju, ki je velik in pomemben segment kapitalskih trgov. Podjetja, predvsem manjša in zagonska, težje dostopajo do finančnih virov. To je očitno v precejšnjem upadu novih uvrstitev delnic na svetovne borze in izdaj korporativnih obveznic v letošnjem letu v primerjavi s prejšnjimi leti. Manjša gospodarska aktivnost se odraža na ekonomskih kazalcih ter manjših stopnjah rasti BDP. Boj z inflacijo brez vpliva na gospodarsko aktivnost žal ni mogoč. A »trpljenje« prinaša rezultate. Inflacija se umirja, obenem pa trg dela ostaja močan, kar pomeni da doživljamo t.i. »mehak pristanek«, ki je bil idealen in najbolj zaželen razplet v vseh scenarijih. Amerika je v boju z inflacijo uspešnejša kot Evropa, upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v Evropi pa je večje kot v ZDA. Oboje postavlja ZDA v boljši položaj kot Evropo, a oba gospodarska bloka sta trenutno v precej boljšem položaju kot Kitajska, ki predstavlja največji kos pogače trgov v razvoju.

Kitajski delniški trg je eden slabših letos

Zadnje tedne so slabe ekonomske novice pogosto povezane s Kitajsko. Kitajski model rasti, ki je temeljil na rasti industrije, gradnji nepremičnin in proizvodnji izdelkov za preostali svet, se je očitno izpel. Drage in ključne izdelke, ki prinašajo visoko maržo, želi zahod delati sam, doma. Poceni masovne izdelke se deloma seli v druge, cenejše države, pogosto v Indijo. Prebivalstvo se pospešeno stara, a kljub vsemu zaradi sprememb v gospodarstvu vse več mladih ne najde dela. Po tem, ko se je država v tem tisočletju odprla svetu in svojim državljanom omogočila več svobode se zdi, da se država zopet pospešeno zapira. Trgu je s pomočjo države omogočila, da je razvil nekaj velikih tehnoloških podjetij, ki so sposobna tekmovati z ameriškimi in evropskimi velikani. A na neki točki so se oblasti ustrašile moči teh podjetij in zavrle njihovo rast ter moč. Zgodovina nas je že večkrat naučila, da podjetja vodena z državnimi dekreti niso uspešna. To je za seboj potegnilo beg kapitala, predvsem zahodnega, iz naložb v kitajske delnice. Kitajski delniški trg je zato eden slabših letos. Da se da tudi drugače dokazuje Indija, ki postaja eden redkih preostalih privlačnih velikih trgov v razvoju.

Na lokalnih trgih v razvoju to poletje nekaj dobrih zgodb

Tudi na lokalnih trgih v razvoju je bilo to poletje nekaj dobrih zgodb. Ena izmed teh je privatizacija romunskega elektro podjetja Hidroelectrica z izključno obnovljivimi viri energije. To je celo največja prva prodaja letos v Evropi, ki obenem odkljuka vse zahteve trajnostnega investiranja in kot nagrado prinaša donosno investiranje tudi za male vlagatelje. S tem Romunija pospešeno postaja privlačen in varen trg v razvoju, nekaj kar je cilj tudi slovenske države.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank ostajajo glavni motor kapitalskih trgov. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da so zaradi vztrajne jedrne inflacije nadaljnji dvigi obrestnih mer še mogoči. Trg dela je relativno močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer v 2024, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah vse previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni ostaja privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljen je sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 % portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.