Centralne banke stopajo na žogo superstimulacije

 

Ob vsem prelitem črnilu okoli povišane stopnje inflacije tudi centralne banke stopajo na žogo super stimulacije. V »supertednu« 13. do 17. decembra so zasedale vse najpomembnejše. Vse bolj se zdi, da se tudi v najbolj konservativnih finančnih inštitucija krepi zaupanje v zmago človeštva nad največjo globalno zdravstveno tragedijo novejšega časa.
Na podlagi omenjenega zalivanje trga z likvidnostjo – in s tem zviševanjem kredibilnosti na finančnih trgih – ni več tako nujno.

Inflacija ni glavna nevarnost

Glavna tema v pogovorih s sedanjimi in novimi vlagatelji je namreč še vedno vprašanje, kaj se dogaja s cenami. Zdi se mi, da je globoko v slovenskem dednem zapisu ostala unikatna izkušnja hiperinflacije iz časa razpada Jugoslavije. Ljudska modrost, ki pravi, da ko te enkrat piči kača, se bojiš tudi zvite vrvi, ima težo tudi v tem času. Letno povečanje cen za 2.762,7 odstotka v letu 1989 marsikoga spodbode, da ob besedi inflacija pomisli na ta čas in nato na nakup nepremičnin.
A v tem trenutku so stvari precej drugačne. Naj vam predstavim tri razloge.
Prvič, trenutni dvigi cen so po svojem bistvu prehodne narave. Rasti na trgu surovin, materialov in energentov so se v zgodovini izkazale za ciklične. Četudi si predstavljamo najtemnejši scenarij, bi lahko pomenil še nekoliko višje cene, ki pa se bodo na neki točki umirile in nato zaradi negativnega vpliva na gospodarstva začela upadati. Tudi ozka grla v logistični verigi se bodo razširila in pomanjkanje polizdelkov (čipi in podobno) se bo odpravilo. Vse to pa bo verjetno negativno vplivale na cene.

Trendi se ne ustavljajo

Drugič, supertrendi se ne ohlajajo. V času, ko se Industrija 4.0 šele dobro postavlja na noge, je pričakovati nadaljevanje digitalizacije in robotizacije. Če pomislimo na robota, imamo v mislih predvsem proizvodnjo. Od umetne inteligence do robotske administracije in digitalne zdravstvene diagnostike. Srednjeročno tuni na strani potrošnje ne moremo pričakovati pozitivne spremembe, saj je staranje prebivalstva v zahodnem svetu težko ustaviti. Ta sprememba pa je deflacijska, saj generacija zlate jeseni troši v povprečju manj kot v svojem delovno aktivnem času.
Tretjič, v nasprotju z jugoslovanskimi časi številne delovnopravne pogodbe v zahodnem svetu ne vsebujejo inflacijske klavzule. Tako se morajo zaposleni ali pa sindikati vsako leto ločeno pogajati za povišice. To pa je sila težavno, ker na podjetja pritiskajo višji stroški iz prve točke. Hkrati pa si mnoga podjetja ne želijo povsem prevaliti višjih stroškov na svoje stranke. Tako je vgrajevanje trenutne inflacije v svoja pričakovanja izjemno težavno. Ni pa povsem nemogoče. V tem grmu pa tiči zajec.

In tudi strah centralnih bank, da povsem izgubijo kredibilnost. Tako je britanska centralna banka Bank of England prva v zahodnem svetu dvignila obrestne mere (25 b.t.) in se oddaljila od nezaželene ničle. Ameriški Fed je povečal zniževanje odkupov in posredno napovedal dvige obrestnih mer v naslednjem letu. Kot zadnja v trojčku je tudi ECB predstavila plan umikanja covidne stimulacije v naslednjem letu, pri čemer bi svoje dodatne nakupe zaključila šele v oktobru 2022. Na višje kratkoročne pa bo zelo verjetno treba počakati vsaj še naslednje leto.

 

 

Generali Growth Equity Fund je zaključil nakup deleža v družbi Rolnet d.o.o.

 

 

Podjetje Rolnet d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 2004 in deluje na trgih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in Avstriji. Podjetje danes predstavlja zanesljivega partnerja v panogi športne prehrane, hkrati pa je eden izmed vodilnih specializiranih trgovcev na področju športne prehrane ter izdelkov za zdravje in dobro počutje v regiji jugovzhodne Evrope. Razvija in trži izdelke športne prehrane in prehranska dopolnila s poudarkom na prodaji v franšiznih prodajalnah, nakupovalnih in fitnes centrih, preko spletne trgovine in drugih distributerjev (trgovci na drobno). Podjetje je lastnik blagovnih znamk Proteini.si in Battery Nutrition, skozi leta so hkrati postopoma pridobivali distribucijo in zastopstva za najbolj uveljavljene evropske blagovne znamke športne prehrane.

S kapitalskim vstopom Generali Growth Equity Fund v podjetje, bo Rolnet okrepilo nadaljnji razvoj svojih storitev in ponudbo le-teh na trgih v ožji regiji.

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.

 

 

Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v družbo Rolnet d. o. o., sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Za nami je znova zelo pester teden, ki ni prinesel bistvenih sprememb, saj vlagatelji čakajo kaj bosta ta teden povedala FED in ECB. Glavna usmeritev za 2022 tako še ni dorečena, saj bo dinamika postopnega zmanjševanja dodajanja likvidnosti in politika obrestnih mer eden glavnih dejavnikov na trgih v prihajajočem letu. Objavljena inflacija, ki presega napovedi vse bolj skrbi tudi analitike. Ti sedaj pričakujejo pospešek umikanja likvidnosti in nekateri tudi tri dvige obrestnih mer v ZDA v 2022. ECB je tukaj precej bolj pasivna, čeprav se inflacija močno krepi tudi v Evropi in celo zaposleni v ECB zahtevajo nekakšno indeksacijo plač v skladu z inflacijo, podobno kot smo jo poznali v nekdanji Jugoslaviji. Tudi signali s surovinskih in nekaterih drugih trgov ne obljubljajo umirjanja razmer, predvsem inflacije v prihajajočih mesecih. Dosedanja inflacija ima vzroke predvsem v dvigu cen fizičnega blaga, medtem ko se storitve skoraj niso dražile. Logistični izzivi ostajajo, cene plina in elektrike so se v Evropi dvignile na nove vrhove in počasi lahko pričakujemo, da se bodo višji stroški prelili tudi v cene izdelkov in storitev. Problem postajajo tudi cene gnojil, semen ter energentov, ki jih bodo kmetje in kmetijska podjetja nabavila kmalu pred novo sezono. Pričakujemo lahko konkretnejšo podražitev hrane, kar bo ustvarilo velika neravnovesja predvsem v manj razvitih državah, kjer povprečni prebivalec večji del dohodka nameni prehrani in osnovnim življenjskim dobrinam. Neomejeno tiskanje denarja pušča posledice in zgodovina nas uči, da je posledica le tega skoraj vedno povišana inflacija. Tudi pandemija še naprej grozi in čeprav se zdi omikron po dosedanjih poročili manj nevaren in smrtonosen nekatere države, npr. VB, že grozijo z dodatnim zapiranjem ravno v času kot potrošniki najbolj zapravljajo. To je v Nemčiji njihov gospodarski inštitut IFO vodilo v znižanje napovedi za rast BDP v 2022 na 3,7%, obenem pa so to rast »prestavili« v leto 2023. Na Kitajskem kljub sprostitvi bančnih rezerv in s tem izboljšanju likvidnosti ni opaziti izboljšanja položaja. Težave v nepremičninskem sektorju se nadaljujejo in vedno znova se najdejo nova nepremičninska podjetja, ki ne zmorejo več poravnavati svojih obveznosti. Kapitalski trgi so zato zelo nemirni in okrevanja ni. Kitajska ostaja močno v rdečih številkah in eden najslabših trgov letos. Tudi Turčija s svojo porazno ekonomsko politiko nadaljuje pospešeno devalvacijo turške lire, ki je tako na dobri poti, da izgubi 50% vrednosti v primerjavi z dolarjem oziroma evrom.

Delniški trgi zadnji teden ostajajo blizu zgodovinskih vrhov. Opazno je nadaljevanje rotacije znotraj delniških trgov, ko vlagatelji dodatno zmanjšujejo pozicije v najbolj donosnih zgodbah letošnjega leta, obenem pa malenkost prilagajajo naložbe v panogah, ki so bile razočaranje letošnjega leta. Tak primer je panoga osnovne potrošnje, kjer grožnja rasti cen kmetijskih pridelkov znižuje pričakovanja profitnih marž v 2022, a vseeno je izpostavljenost vlagateljem panogi najnižja v zadnjih 10 letih, kar lahko tudi pomeni, da so nad panogo več ali manj že vsi obupali. Take naložbe se kasneje lahko izkažejo za zanimivo in nadpovprečno donosno naložbo, zato so zadnji teden te delnice pritegnile nekoliko več pozornosti. Tudi Apple je po nekaj posrečenih objavah zrastel na 180 dolarjev za delnico in s tem dosegel vrednost 3 trilijonov. Splošno so de delnice skupine FAANG letos izkazale za donosno naložbo, saj so vse razen Amazona beležile lepo dvomestno rast, odstopa le Google s skoraj 70% rastjo. Najbolj so na trnih vlagatelji v finančne delnice, ki lahko ta teden ob hitrejšem zategovanju pasu s strani centralnih bank precej pridobijo, a obenem, če politika ostane na starih tirnicah tudi precej izgubijo. Največ negotovosti se poleg financ kaže še pri delnicah široke potrošnje, tako pri avtomobili, luksuznih izdelkih kot trajnih dobrinah. Tem podjetjem je skupno pomembna navezanost na kitajski trg in spremembe, ki se dogajajo tam v zadnjih dneh vnašajo v plane vse več negotovosti. Zanimivo je, da kljub močni rasti cen elektrike in plina delnice podjetij iz panoge oskrbe ne rastejo. Vzroki so predvsem v vse številčnejših posegih držav v cene elektrike in plina, s katerim želijo omiliti pritisk na družinske proračune. A vseeno mislimo, da panoga ponuja skrite priložnosti.

Obvezniški trgi ostajajo presenetljivo stabilni zadnja dva tedna, čeprav so inflacijski podatki vse slabši. Zdi se kot da investitorji ne verjamejo v dvig obrestnih mer, in čeprav vse višja inflacija potiska realni donos vse globlje v negativne številke, očitno varnost, ki jo nudijo državne obveznice, pretehta nad drugimi investicijskimi zahtevami. Tudi dolar se je začasno stabiliziral okoli 1.13 dolarja za evro, a verjetno se bo že konec tedna po objavi FED-a in ECB zopet premaknil. Edino smer ni jasna, saj krepitev ni samoumevna. Morda so trgovci zaostritev likvidnosti že vračunali v tečaje.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje trgov kljub potencialnemu novemu sevu omikron še naprej narekujejo predvsem pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so manj zanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala celotno 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih ostajajo privlačne, a nekoliko »utrujene« po rasti v preteklih nekaj letih. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Visoka vrednotenja, razvoju pandemije in negotova bodoča politika centralnih bank, narekujeta previdnost. Naložbe izven tehnološkega sektorja so privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, deloma tudi industrije, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zanimiva, a vlagateljev tudi zaradi občasnega govora o reformah nekako ne prepričajo. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, ki pa po rasti vse bolj zaostaja za ZDA, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost. Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo ter grožnje z umikom kotacij delnic z ameriških borz sentiment vlagateljev izrazito negativen. Za dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi nižjih vrednotenj vseeno kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

Kitajski kapitalski trg v 2022

 

Xi Jingping je že večkrat dokazal, da je zmožen spreminjanja pravil igre. Zadnji tak primer je odprava trajanja predsedniškega mandata, ki je stopila v veljavo 2018, s čimer si je zagotovil doživljenjski mandat, in se, saj v smislu moči, postavil ob bok “očetu” kitajske komunistične partije, Mao Zedongu. Letošnje ukrepe usmerjene v kitajske tehnološke velikane, nepremičninska podjetja in zasebne izobraževalne ustanove bi lahko gledali tudi skozi oči vračanja kitajske na stara pota socializma. V dobo, kjer nihče ni večji od države (partije), ima družbena blaginja (enakopravnost) prednost pred (pretiranimi) korporativnimi dobički in svoboda govora velja dokler je v okviru “dovoljenega”, se pravi v ureditev, ki je diametralno nasprotna od, delniškim trgom prijaznih, “zahodnih” načel, kar je pognalo strah v kosti mednarodni investicijski srenji in zaradi česar so kitajske delnice letos zabeležile več deset odstotno izgubo, med tem, ko si delničarji v Ameriki in Evropi manejo roke nad donosnostjo letošnjega leta. Zagovorniki te teze delijo negativen pogled na razvoj kitajskega kapitalskega trga, saj menijo, da v tovrstnem okolju, kjer se dobički podjetij v veliki meri »socializirajo« ni imperativa po zadostni rasti in razvoju podjetij. Poleg tega smo na primeru zasebnih izobraževalnih ustanov, letos videli, da lahko oblast čez noč spremeni poslovni model podjetij, ki ne ustrezajo njeni viziji, in jih iz dobičkonosnih delniških družb, spremenijo v neprofitne organizacije. V obeh primerih je, v najpogosteje uporabljenem kazalniku, P/E (cena delnice na enoto dobička), pod velik vprašaj postavljena komponenta dobička (tako rast kot tudi dostopnost), kaj to pomeni za delniške trge pa je lepo vidno na ruskem delniškem trgu, ki je ravno zaradi teh razlogov, skoraj vedno, veliko »cenejši« (nižji P/E) od zahodnih trgov. Po drugi strani, pa si lahko letošnje dogodke, v primeru regulacije monopolov in varovanja osebnih podatkov (Kitajska ne želi, da njihova podjetja sledijo vzoru Ameriških tehnoloških velikanov, ki so po mnenju nekaterih presegli meje formale oblasti) na področju tehnoloških podjetij, omejevanja sistemskega tveganja na področju finančnega poslovanja največjega spletnega trgovca, ki doseglo obseg poslovanja primerljiv z domačimi komercialnimi bankami (in si zasluži večji nadzor, ker na kitajskem ne želijo ponoviti napak ZDA, ki so v letu 2008, svet porinile v največjo krizo po veliki depresiji iz 20 let 20. stoletja) ter zagotavljanje enakih zmožnosti (primarnega) izobraževanja za vse, razlagamo v luči želje kitajske po bolj vzdržni in družbeno odgovorni državi, ki na prvo mesto postavlja zagotavljanje družbene blaginje za vse državljane. V tem primeru je treba tudi ustrezno spremeniti pogled na bodoče dogajanje na kitajskem kapitalskem trgu, ki morda, kljub vsemu, ne bo tako temačno kot je sprva izgledalo.

 

Mesečno poročilo za november 2021

 

Mesečno poročilo za november 2021

 

Naložbeni komentar – november 2021

November je bil do globalnih delniški trgov nekoliko manj prijazen kot pretekli meseci. Čeprav je sprva kazalo zelo dobro, saj smo tudi novembra videli nove rekorde na delniških trgih, pa se je konec meseca, na tradicionalni črni petek, položaj poslabšal. Strah pred novim sevom covid-19 ter negotovost o tempu umikanja presežne likvidnosti in dviga obrestnih mer, so omajali zaupanje vlagateljev v visoko vrednotene delniške trge. Korekcija je bila hitra in močna. Globalno so trgi zaključili mesec 0,54 % nižje. Dobro se je držala Amerika, kjer je S&P celo pridobil 0,67 %, a predvsem zaradi skoraj 2 % rasti vrednosti dolarja v primerjavi z evrom. Evropske delnice so precej izgubile, več kot 2,6 %, in so tako od začetka leta skoraj 16 odstotnih točk v zaostanku za ZDA. Škarje med Evropo ter ZDA so se na hitro odprle v jesenskih mesecih in se bodo v decembru le težko bistveno zmanjšale. Še slabše je šlo trgom v razvoju, kjer je več kot 3,5 % padec prinesel enega najslabših mesecev. Glavni krivec za tako močan padec so kitajske delnice, kjer se je po mesecih vmešavanja kitajskih oblasti v poslovanje kitajskih podjetij to končno odrazilo tudi na slabšem poslovanju. Še posebej pa so razočarale slabe napovedi za prihodnja četrtletja.

Gospodarski kazalci se v svetu še naprej slabšajo, a indeksi PMI ostajajo večinoma v zelenem območju, kar pomeni rast. Jesensko ohlajanje po spomladansko-poletnem poletu je bilo pričakovano, a novi sev covid-19 in s tem povezano ponovno zapiranje javnega življenja precej znižujeta pričakovanja gospodarske rasti za prvo polovico 2022. Skrbijo kitajski podatki, ki se komaj oklepajo pozitivnih številk, saj je v dosedanjih upočasnitvah svetovne rasti ravno Kitajska predstavljala tisti trg, ki je pomagal ostalim državam, da so lažje prebrodile krizo.

V ZDA sprejem novega infrastrukturnega zakona nakazuje, da se bo javno trošenje nadaljevalo, in čeprav Powel ter Fed obljubljata konec dodajanja likvidnosti in višje obrestne mere, se pojavlja vprašanje, kako nameravajo te infrastrukturne projekte financirati. ECB zato raje komunicira manj oziroma bolj previdno in posledično evropski vlagatelji ne pričakujejo sprememb obrestnih mer v 2022, čeprav tudi evropska inflacija postaja vse bolj žgoča, saj je praktično dosegla 5 % na letnem nivoju. Nasploh inflacija poleg negotovosti na energetskih trgih in pandemije zbuja največ skrbi vlagateljem, saj je od nje odvisna prihodnja monetarna politika, ki tako postaja še manj predvidljiva.

Regionalni trgi so novembra za razliko od globalnih trgov beležili lepo, več kot 3,7 % rast. Glavni razlogi so seveda v odličnih rezultatih za tretje četrtletje. Solidne so napovedi tudi do konca leta ter za začetek 2022 in visoke dividende v okolju negativnih obrestnih mer.

Na surovinskih trgih smo po močni rasti energentov predvsem na naftnih trgih konec meseca videli močnejšo korekcijo, ki je cene nafte potisnila zopet nazaj na 70 dolarjev za sod. Ostali materiali so se zaradi upočasnjevanja svetovne rasti tekom meseca večinoma cenili.

 

 

Obvezniški trgi v Evropi so v novembru ponovno zrastli za skoraj 1,3 %. Glavni razlog je v iskanju zavetja pred turbolenco na delniških trgih, pa tudi v pričakovanjih, da ECB v 2022 pušča obrestne mere nespremenjene. Zanimiv bo sicer sestanek ECB v decembru, kjer naj bi podali več informacij o monetarni politiki v 2022, a večjih sprememb vseeno ne pričakujemo.

 

 

Z majhnimi zneski plemenitite svoje premoženje

 

 

Najpogostejši razlogi za varčevanje so varnostne rezerve za nepričakovane izdatke, temu pa sledijo varčevanje za otroke in pokojnino, varčevanje za pridobivanje občutka neodvisnosti in ponosa. Cilji posameznika se bistveno razlikujejo glede na razpoložljivo stanje. Prebivalstvu z nižjimi prihodki uspe prihraniti za vsakodnevne potrebe, srednji sloj poleg tega varčuje še za varnost, pokojnino in otroke, le najvišji sloj pa tudi za izboljšanje standarda.

Kako pa dandanes razmišljajo mladi?

Nekateri mladi, če jih povprašamo, ali varčujejo za pokojnino v večini primerov dobimo odgovore, kot so – nimam denarja, najprej moram kupiti stanovanje ali ah, kje je še upokojitev, saj sem komaj doštudiral in se zaposlil. Večina mladih se žal ne zaveda pomembnih prednosti zgodnjega začetka varčevanja. Dlje kot bomo varčevali, manj lastnih sredstev po potrebno vložiti, da bi na koncu dosegli enak rezultat. Denar se bo plemenitil dlje časa, torej bo zato več donosa. Ko mladi postanejo finančno neodvisni, se začne pomembno in zahtevno obdobje osebnega finančnega cikla, ki mu pravimo produktivna doba. To je obdobje, ko imamo praviloma največ prihodkov in hkrati tudi največ izdatkov. Za svojo finančno prihodnost morajo mladi odgovornost prevzemati sami.

Po drugi strani pa, ko se mladi pogovarjajo o vlaganju, so glavna tema pogovorov naložbe, ki predstavljajo veliko tveganje, to so predvsem tehnološke delnice, kriptovalute, ETF-ji (skladi s katerimi se trguje na borzi) in podobno. Tako začnejo vlagati v naložbe, ki jih ne poznajo in se ne zavedajo tveganja, ki ga pri tem sprejemajo. A ob vsej tej borzni noriji mladi pozabljajo na veliko bolj primerno možnost vlaganja, in sicer na vzajemne sklade.

Kaj so vzajemni skladi?

Vzajemni sklad je pojem, ki združuje denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisane v prospektu in izvlečku prospekta vzajemnega sklada. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja, vlagatelj pa pridobi investicijski kupon, ki se glasi na ustrezno število enot premoženja. Z vplačilom vrednosti investicijskega kupona postane kupec lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada. Bistvo varčevanja v vzajemnih skladih je, da lahko že z majhnimi zneski plemenitite svoje premoženje v različnih papirjih in drugih finančnih instrumentih. Sklad je zelo primeren je za vlagatelje, ki se prvič srečajo z vlaganjem v vzajemne sklade.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Za nami je zelo pester in nihajev poln teden. Pandemija in Omikron sta v ekonomije in na trge vnesla novo spremenljivko, ki je dodatno otežila odločanje politikom in centralnim bankam ter posledično seveda vlagateljem. Novice o novem sevu so zaenkrat še precej skope, a kot kaže je manj nevaren, kar pomeni, da nižji % pozitivnih oseb rabi bolnišnično obravnavo. Če se bo čez nekaj tednov to pokazalo kot resnično, potem je to odlična novica za svetovno gospodarstvo, a obenem to verjetno pomeni hitrejši tempo zategovanja likvidnosti in mogoče tudi hitrejši dvig obrestnih mer. To se lahko izkaže za grenko – sladko novico za trge, ki bi prinesla močne rotacije delnic zmagovalcev pandemije v delnice, ki stavijo na odpiranja, pa tudi na zategovanje likvidnosti in višje obrestne mere. Položaj je skrajno zapleten in vlagateljem močno otežuje odločanje. Nihanje na trgih zadnje dni je samo odraz te zapletene situacije.

Nemška koalicijska pogodba je končno podpisana, kar pomeni, da bodo novi obrazi nadaljevali kontinuiteto, vse nove spremembe pa bodo »zmerne«. Glavna tema čez novoletne praznike bo seveda pandemija in zaprtje javnega življenja. S tem pandemija ostaja glavna politična in ekonomska tema že drugo zimo zapored v Evropi. V ZDA se več ukvarjajo z inflacijo, ki šele sedaj močneje prihaja v ospredje tudi v Evropi. Cene energentov kljub korekciji na trgih ostajajo visoke. Cene surove nafte pa so se vrnile na nivo 70 dolarjev za sod. Nova nemška vlada bi postavila minimum cene CO2 kuponov, kar je slednje dodatno podražilo, in posledično še dvignilo cene plina ter elektrike. Pričakujemo lahko precej visoko inflacijo, krepko na 5 %, v naslednjih nekaj mesecih, odločilna bo tako pomlad. Logistični izzivi v nabavnih verigah ostajajo veliki. Število čakajočih ladij pred ameriškimi pristanišči na zahodni obali (npr. Los Angeles) še naprej narašča. A ker se presežno povpraševanje, ki je nastalo v pokoronskem odprtju, nekoliko umirja se zdi, da so se logistične težave zmanjšale. Apple tako poroča o manjšem povpraševanju po pametnih telefonih kar zmanjšuje pritisk predvsem na proizvajalce polprevodnikov.

V Aziji se zdi, da težave nikakor nočejo izginiti. Saga največjega nepremičninskega podjetja Evergrand se nadaljuje in bo kot kaže v kratkem pripeljala do stečaja. Zaradi spodbujanja likvidnosti in zaupanja je kitajska centralna banka znižala t.i. stopnjo RRR, to so obvezne rezerve kitajskih bank in s tem dala likvidnostno injekcijo pešajočemu kitajskemu gospodarstvu. Verjetno to ne bo dovolj, a vseeno bolje kot nič. Težave se nadaljujejo tudi na kapitalskih trgih, kjer kitajske oblasti še naprej zategujejo zanko okoli tehnoloških podjetij in zahtevajo, da se vrnejo v kotacije kitajskih borz, obenem pa ameriški nadzorni organi zahtevajo dostop do njihovih nadzornikov, do katerega koli podjetja, ki kotira na ameriških borzah. Očitno je, da Kitajska temu ne bo popustila, tako da se nam v srednjeročnem obdobju, 1-2 let, obeta umik kitajskih delnic z ameriških in uvrstitev le-teh na kitajske borze. To je močno prestrašilo vlagatelje, saj je ameriški trg najbolj likviden in prijazen do malih vlagateljev, medtem ko je kitajski relativno zaprt, nepregleden, hiper reguliran in predvsem omejen le na velike tuje igralce. Panika je pripeljala do močnih padcev in potem odboja, a kitajske tehnološke delnice ostajajo izrazito tvegana in nihajoča naložba, ki se je vlagatelji zaenkrat vse bolj izogibajo, čeprav so vrednotenja v primerjavi s potencialom rasti postala zelo privlačna.

Evropski in ameriški delniški trgi so po močni korekciji na »črni petek« pretekli teden večinoma okrevali in se zopet zelo približali novim rekordom, nekatere delnice pa so se prebile celo na nove višave. Opazna je bila močna rotacija iz preteklih zmagovalcev v nove ali pa stare, zapostavljene zgodbe. Tehnološke delnice so zaostale in nekatere celo nadaljevale s korekcijo, medtem ko so industrija, finance, potrošne dobrine in še nekatere, beležile lepe rasti. Okrevale so tudi delnice v energetskem sektorju in panogi oskrbe. Največji popravek smo videli pri prej visokoletečih tehnoloških delnicah, kjer so vrednotenja najvišja, obenem pa so občutljiva na morebiten dvig obrestnih mer. Tveganje dviga obrestnih mer je močno negativno vplivalo še na nekatere delnice, ki se včasih obnašajo kot obveznice, npr. telekomunikacije. AT&T in Verizon, dva največja ameriška komunikacijska operaterja, sta se v zadnjem tednu ali dveh močno pocenila in vrednotenja so postala izredno nizka. A strah ima velike oči in delnici sta trenutno nepriljubljeni. Podobno se dogaja tudi operaterjem v Evropi, le v nekoliko manjšem obsegu. Tudi na obvezniških trgih vztraja nadpovprečna nihajnost, a vseeno manjša kot na delniških trgih. Ameriška 10-letna obveznica ponuja tako 1,43 % donos letno, nemška 10-letna pa -0,39 % letni donos. Ob rastoči inflaciji obedve nudita približno 5 % realni negativni letni donos, kar ostaja zgodovinsko eno najslabših obdobij za dolgoročne vlagatelje. Dolar ostaja na nivoju med 1,13 in 1,14 dolarja za evro, kar zaradi izvoznikov odgovarja ECB, a obenem raste tveganje, za večji premik na valutnih trgih, če in ko zopet presenetijo centralne banke.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gibanje trgov kljub potencialnemu novemu sevu omikron še naprej narekujejo predvsem pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so manj zanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala celotno 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, tveganem razvoju pandemije in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, deloma industrije, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so privlačna, a vlagateljev tudi zaradi občasnega govora o reformah nekako ne prepriča. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, ki pa po rasti vse bolj zaostaja za ZDA, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost. Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo ter grožnje z umikom kotacij delnic z ameriških borz sentiment vlagateljev izrazito negativen. Za dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi nižjih vrednotenj vseeno kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

KD Ai Termin tnx 22

a:8:{s:8:”location”;a:1:{i:0;a:1:{i:0;a:3:{s:5:”param”;s:13:”page_template”;s:8:”operator”;s:2:”==”;s:5:”value”;s:29:”template-ai-termin-tnx-22.php”;}}}s:8:”position”;s:15:”acf_after_title”;s:5:”style”;s:7:”default”;s:15:”label_placement”;s:3:”top”;s:21:”instruction_placement”;s:5:”label”;s:14:”hide_on_screen”;a:5:{i:0;s:11:”the_content”;i:1;s:7:”excerpt”;i:2;s:10:”discussion”;i:3;s:8:”comments”;i:4;s:9:”revisions”;}s:11:”description”;s:0:””;s:12:”show_in_rest”;i:0;}

KD Ai Termin 22

a:8:{s:8:”location”;a:1:{i:0;a:1:{i:0;a:3:{s:5:”param”;s:13:”page_template”;s:8:”operator”;s:2:”==”;s:5:”value”;s:25:”template-ai-termin-22.php”;}}}s:8:”position”;s:15:”acf_after_title”;s:5:”style”;s:7:”default”;s:15:”label_placement”;s:3:”top”;s:21:”instruction_placement”;s:5:”label”;s:14:”hide_on_screen”;a:5:{i:0;s:11:”the_content”;i:1;s:7:”excerpt”;i:2;s:10:”discussion”;i:3;s:8:”comments”;i:4;s:9:”revisions”;}s:11:”description”;s:0:””;s:12:”show_in_rest”;i:0;}

Čas je denar

 

 

Mnogi menijo, da so milenijci generacija zapravljivcev, vendar so v nasprotju s splošnim prepričanjem precej preudarni glede varčevanja in načrtovanja svoje prihodnosti. To vedno bolj opažam pri mladih, ki se že zelo zgodaj odločajo za možnosti varčevanja, bistveno prej, kot je to počela recimo moja X generacija. Naj tukaj povzamem misel ameriškega pisatelja, esejista, političnega aktivista, okoljevarstvenika in filozofa Henryja Davida Thoreaua, ki pravi: »Če bi gradil gradove v oblakih, ni potrebno, da gre tvoje delo v nič; tam naj bi tudi bili. Zdaj pa jim postavi temelje«. In temelj vsakega posameznika in družine predstavlja varnost, ki jo lahko dosežeš tudi z varčevanjem.

Imate možnost začeti varčevati z manjšimi mesečnimi zneski, vsaj 30 evrov. Začnite čim prej, tako boste na dobri poti k dosegu svojega finančnega cilja. Varčevanje je najenostavnejši in učinkovit način za doseganje finančnih ciljev in je zavarovanje pred tveganji, ki jih prinaša življenje. Če k varčevanju pristopate z daljšim časovnih horizontom, z na primer 20-letno naložbeno perspektivo, postanete dolgoročni vlagatelj in dolgoročnost je vedno na vaši strani.

Pri varčevanju moramo biti potrpežljivi

Varčevanje je dolgotrajen proces, zato moramo biti potrpežljivi, predvsem pa si moramo postavljati realne cilje, skladne z našimi finančnimi zmožnostmi. Sledenje zastavljenim ciljem nam bo v pomoč, da ne izgubimo fokusa in motivacije. Ne glede na vrsto shem, računov in naložb, ki jih izberete, en nasvet ostane vedno enak: začnite zgodaj in začnite čim prej. Obstaja veliko razlogov, zakaj je smiselno zgodaj začeti varčevati in vlagati. Najpomembnejši je čas, ki je na vaši strani. Dlje kot varčujete, manj boste lahko namenjali za mesečno varčevanje in več boste imeli privarčevanega.

Primerna in donosna alternativa so skladi

Vsak, ki razmišlja, kako doseči dolgoročne cilje, ali je to študij v tujini, nakup prvega avtomobila ali stanovanja, ob tem načrtuje svojo prihodnost. V preteklosti je bil velikokrat kot prvi odgovor za varčevanje varčevalni račun na banki. Seveda je takšen način varčevanja, kot vsi ostali, hvale vreden, vendar ob tem razmislite, ali lahko za svoja sredstva dobite tudi več. Tržne razmere se namreč spreminjajo, in v tem trenutku so dolgoročne obrestne mere zelo nizke, skoraj nične. Na drugi strani se letos soočamo z inflacijo, kar pomeni, da obrestne mere ne pokrijejo niti stopnje inflacije, kar pomeni, da zneski na bankah izgubljajo svojo realno vrednost. Z drugimi besedami, za isti znesek denarja, lahko letos kupite manj, kot bi kupili lani. Zelo primerna in donosna alternativa je lahko varčevanje v vzajemnih skladih. Vzajemni skladi so relativno poceni, zelo primerni, na splošno razpršeni, profesionalno vodeni in strogo nadzorovani z zakonodajo. Mesečno varčevanje v vzajemnih skladih omogoča dobro povprečno oplemenitenje privarčevanega zneska, saj vlagatelj tveganja zniža, ker vplačuje manjše zneske mesečno in jih hkrati razprši in to je prednost vzajemnega sklada.

Poglejmo primer, imamo dva vlagatelja, ki sta danes enako stara in enako naklonjena tveganju. Oba vložita svojih 10.000 evrov privarčevanih sredstev v sklade s pričakovano 5-odstotno stopnjo donosa. En vlagatelj začne varčevati pri 25 letih, drugi 10 let kasneje, pri 35 letih. Oba pod enakimi pogoji. Zaradi obrestno obrestnega računa, ima prvi vlagatelj pri 65 letih 70.400 evrov sredstev, drugi, ki je začel varčevati 10 let kasneje pa 43.219 evrov sredstev.

Izberite pravo pot

Da je čas denar, imamo odgovor na dlani. Pri uresničitvi dolgoročnih finančnih ciljev je čas vedno na vaši strani. Prej, ko začnete varčevati, dlje bo vaš denar delal za vas in lažje boste uresničili svoje želje. Zato je pravi čas za začetek varčevanja čim prej. Če boste začeli dodatno varčevati čez 15 let, boste morali mesečno dati na stran več kot trikrat več, kot če začnete danes. Začetek varčevanja je torej zelo pomemben korak, ki bi se ga moral vsak lotiti čim prej v življenju. Prej, kot boste začeli, prej bodo vidni rezultati in le-ti so lahko na dolgi rok zaradi povprečnih donosov in obrestno obrestnega računa zares nadpovprečni. Da pa bo varčevanje tudi dolgoročno uspešno in vaši prihranki ustrezno oplemeniteni, je treba izbrati pravo pot.

Pred vsako odločitvijo se dobro se pozanimajte o produktih, v katere vlagate, saj vas drugače lahko v prihodnosti močno boli glava. Ni vseeno, pri kom varčujete. Pri izbiri družbe za upravljanje upoštevajte njeno zgodovino delovanja, velikost sredstev v upravljanju, profesionalnost, etičnost finančnih svetovalcev, strokovnost in uspešnost upraviteljske ekipe ter stroške. Izberite strokovnjake, ki jim lahko zaupate.