Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
V preteklem tednu smo bili znova deležni številnih dnevnih premikov na borznih trgih, predvsem zaradi ne ravno spodbudnih podatkov o razvoju ameriškega javnega dolga in pa novih nepričakovanih izjav predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ta je poudaril, da ZDA ne iščejo trgovinskega dogovora z EU in napovedal carine v višini 50 % na vse evropske izdelke, ki bi stopile v veljavo 1. junija. Poleg tega je zagrozil z uvedbo 25 % carin na telefone, izdelane zunaj ZDA, kar neposredno ogroža Apple in druge proizvajalce. Na to novico so tako ameriški kot evropski delniški vlagatelji, ki so bili že zaskrbljeni zaradi nejasnih podatkov o javnem dolgu in prihodnjih donosih ameriških obveznic, reagirali pesimistično, kar se je odrazilo v padcih glavnih borznih indeksov. Tako sta v ZDA ključna borzna indeksa, S&P 500 (-2,6 %) in Nasdaq (-2,47 %) teden zaključila negativno. Podoben trend je bilo možno zaznati tudi na evropskih trgih, kjer so vodilni indeksi prav tako zaključili teden obarvani v rdeče in sicer: DAX (-0,58 %), CAC 40 (-1,98 %), Euro Stoxx 50 (-1,86 %).
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
EU med dvema ognjema: Trgovinski spor z ZDA in strateško zbliževanje s Kitajsko
Pogajanja med ZDA in EU glede trgovinskega sporazuma so bila v preteklem tednu v zastoju, saj evropski pogajalci pravijo, da naj ZDA ne bi jasno predstavile svojih zahtev, medtem ko Evropa še vedno pripravlja protiukrepe. Po ocenah nemškega inštituta za gospodarstvo, Kiel Institute, naj bi carine kratkoročno povzročile 20 % padec evropskega izvoza v ZDA ter več kot 6 % rast cen. Medtem na drugi strani Kitajska krepi gospodarsko sodelovanje z EU, kar bi lahko zmanjšalo evropsko odvisnost od ZDA. Kitajski predsednik Xi Jinping je opravil telefonski pogovor z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom in ponudil okrepitev sodelovanja, zlasti na področjih, kot so avtomobili, stroji, kemikalije in napredne tehnologije.
Trump proti Applu: Carine za iPhone iz Indije?
Napetosti so se okrepile tudi med Trumpom in izvršnim direktorjem Appla, Timom Cookom. Kljub že napovedanim več milijard dolarjev vrednim investicijam Appla v ZDA je Trump izrazil veliko razočaranje zaradi selitve proizvodnje iPhonov v Indijo ter zagrozil s 25 % carinami na vse uvožene telefone. Popolna selitev celotne proizvodnje v ZDA bi namreč znatno zvišala stroške in celo podvojila končno prodajno ceno za kupce.
5 % donosnost ameriških državnih obveznic, 135 % ameriški javni dolg: Ameriške finance pod pritiskom
Po znižanju bonitetne ocene ameriškega dolga s strani agencije Moody’s je donos do dospetja 30-letne ameriške državne obveznice poskočil nad 5 %. Dodatno je k rasti ameriških tržnih donosnosti prispevalo sprejetje novega Trumpovega fiskalnega zakona »Big Beautiful Bill«, ki podaljšuje davčne olajšave sprejete v prvem Trumpovem mandatu in uvaja nove reze v socialne programe, predvsem tiste glede pomoči za zdravstvo. To vpliva na zaskrbljenost glede ameriškega fiskalnega primanjkljaja, ki presega 6 % BDP. Pri tem pa je najbolj zaskrbljujoča napoved, da naj bi ameriški dolg do leta 2035 135 % BDP.
Japonska obvezniška kriza? Donosi najvišji po letu 2000, povpraševanje rekordno nizko
Pritisk na obvezniške trge je bil v preteklem tednu opazen na celotni globalni ravni, predvsem na daljšem delu krivulje. Japonski premier Shigeru Ishiba je v ponedeljek izjavil, da so finančne razmere v državi slabše kot v Grčiji, kar je dodatno okrepilo skrbi glede državne porabe in vzdržnosti dolga. Na avkciji 20-letnih japonskih obveznic je bilo povpraševanje najslabše po letu 2012, donosi pa so dosegli 2,575 %, kar je najvišje po oktobru 2000. Japonska centralna banka namreč zmanjšuje nakupe obveznic z namenom normalizacije denarne politike zaradi naraščajočih inflacijskih pritiskov, ki so v aprilu na letni bazi znašali 3,6 %.
Fiskalni veter iz Nemčije dviguje donose obveznic po Evropi
Skrbi glede fiskalne politike so se razširile tudi na Evropo. Nemčija načrtuje občutno povečanje javne porabe, kar je vplivalo na rast donosnosti dolgoročnih državnih obveznic. Donosi 30-letnih nemških obveznic so se zvišali za 7 bazičnih točk na 3,11 %, medtem ko so se obrestne mere italijanskega, francoskega in britanskega dolga prav tako povečale, a so se proti koncu tedna nekoliko umirile. Na drugi strani se je PMI v Nemčiji znižal pod mejo 50, kljub pozitivni rasti BDP-ja (+0,4 %) v prvem četrtletju. Podobni podatki so bili zabeleženi tudi za PMI kazalnike v evroobmočju.
Bitcoin na rekordnih 112.000 USD ob rasti zaupanja in podpori velikih ameriških bank
V preteklem tednu je na rekordne vrednosti porasel tudi osrednje kripto sredstvo Bitcoin, ki je zabeležil visoko rast in dosegla raven 112 tisoč ameriških dolarjih. K temu je prispevalo izboljšano razpoloženje na trgu kripto valut ter okrepljeno zaupanje med vlagatelji v luči podpore ameriške politike. Ključen dejavnik je bila novica, da največje ameriške banke, med njimi JPMorgan Chase, Bank of America, Citigroup in Wells Fargo, razmišljajo o izdaji skupnega »stablecoina«.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Po aprilskih pretresih povezanih s Trumpovimi carinami, se je borzno dogajanje nekoliko umirilo. Globalni borzni indeksi so okrevali, a večinoma še ostajajo pod najvišjimi nivoji iz začetka letošnjega leta, kar pomeni, da imajo vlagatelji možnost delnice kupovati po nižjih cenah kot pred nekaj meseci. Ob neznankah povezanih s Trumpovo politiko ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve, vlagatelji so namreč ob Trumpovi nepredvidljivosti denar iz ameriških borz selili v Evropo in na trge v razvoju. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.
Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub povečani nihajnosti, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja, vendar pa Trumpove napovedi o omejevanju cen zdravil v ZDA na krajši rok predstavljajo tveganje za povečanje volatilnosti. Sklad Vitalnost naj zato predstavlja do 10 % celotnega portfelja.
Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.
Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.
PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET
