Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.

 

 

Bik na borzah se ni upehal

Tudi po zasedanju ameriške centralne banke, objavi rezultatov tehnoloških velikanov in januarskih podatkov iz ameriškega trga dela, se bik na borzah ni upehal. Najbolj spremljan ameriški delniški indeks, S&P 500, je po oktobrski korekciji kar trinajst od štirinajst tednov zaključil s pozitivnim donosom, v tem obdobju (merjeno v dolarjih) je pridobil že 20 % in se močno približal vrednosti 5000 točk.

Težko pričakovanega začetka nižanja obrestnih mer zelo verjetno še ne bo

Trgi so se pretekli teden bolj ali manj otresli napovedi, da težko pričakovanega začetka nižanja obrestnih mer, vsaj do začetka maja, zelo verjetno še ne bo. Ameriški centralni banki namreč ob trenutnih zelo močnih makroekonomskih podatkih ni potrebno hiteti in tvegati, da bi se inflacija ob pregrevanju gospodarstva znova zvišala. Pri Fed so tako ključno obrestno mero še četrtič zapored ohranili na nivoju med 5,25 % in 5,50 % ter s precejšnjo gotovostjo enako potezo napovedali tudi za marčevsko zasedanje. V primerjavi z decembrskim srečanjem je bila retorika guvernerja Fed, Jerome Powella, znova nekoliko strožja. A z optimizmom navdaja dejstvo, da glavni razlog za povečano previdnost Fed ni ponovna obuditev inflacijskih pritiskov, temveč robustna gospodarska rast. Da vodilno svetovno gospodarstvo še naprej deluje na zelo visokih obratih, so konec preteklega tedna pokazali tudi januarski podatki s trga dela. Ameriško gospodarstvo je januarja ustvarilo 353.000 delovnih mest, kar je skoraj dvakrat več od pričakovanj. Znova se je pospešila tudi rast povprečne urne postavke, ki se je na mesečni ravni zvišala za 0,6 %, na letni ravni pa za 4,6 %.

Meta je zabeležila največjo dnevno rast tržne kapitalizacije v enem dnevu v zgodovini

Kar pet podjetij iz t.i. skupine veličastnih sedem, z zelo velikimi utežmi v borznih indeksih, je pretekli teden poročalo četrtletne rezultate. Alphabet (Google) in Apple kljub rasti prihodkov in dobička nista v celoti izpolnila izjemno visokih pričakovanj delničarjev. Delnici obeh podjetij sta posledično nekoliko zdrsnili. Sta pa zato navdušila Amazon in zlasti Meta (bivši Facebook), ki je zabeležila največjo dnevno rast tržne kapitalizacije katerekoli borzne družbe v enem dnevu v zgodovini – delnica se je v petek podražila za 20 % in k tržni kapitalizaciji dodala 200 milijard dolarjev. Meta je postavila še en pomemben mejnik, in sicer napovedala prvo dividendo v višini 50 centov na delnico. Največja tehnološka podjetja bodo v bržkone vse večji delež dobičkov, ki so jih prej namenila za rast in razvoj, v prihodnjih letih v obliki dividend namenila delničarjem, kar je običajen proces zorenja gospodarske panoge.

Evrsko gospodarstvo se je v zadnjem četrtletju lani za las izognilo recesiji

Evrsko gospodarstvo se je v zadnjem četrtletju lani sicer za las izognilo recesiji, a stagniralo (0,0 % rast). Medtem, ko so pozitivno presenetile nekatere države t.i. evropskega juga, so podatki o BDP potrdili, da šepajo predvsem vodilna evropska gospodarstva na čelu z Nemčijo in Francijo. Evrska inflacija se je januarja še nekoliko znižala, cene na letni ravni, merjeno s CPI, so se zvišale za 2,8 %. Sprehajanje po robu recesije in inflacija v neposredni bližini ciljnim 2 % v Evropi ter močna gospodarska rast na drugi strani Atlantika, bi lahko pomenila, da se bo razkorak med nivojem obrestnih mer v Evropi in ZDA še povečal. A med evropsko in ameriško centralno obstaja majhna, toda precej pomembna razlika. ECB ima en sam mandat, in sicer zagotavljanje stabilnosti cen. Na drugi strani je mandat Feda dvojen – ob cenovni stabilnosti zagotoviti čim višjo zaposlenost. Vsaj v teoriji  bi torej evropska centralna banka kljub nižji inflaciji kot v ZDA in skorajšnji recesiji, morala ostati osredotočena na dosego ciljnih 2 % inflacije, tudi za ceno recesije.

Koraku naprej na kitajskih borzah, sta znova sledila dva koraka nazaj

Glavni indeks šanghajske borze CSI300 je prejšnji teden izgubil 6,19 %, kar pomeni najslabši teden po letu 2018. Padec je povzročil stečaj nekoč največjega kitajskega nepremičninskega podjetja Evergrande. Kljub temu, da je bil stečaj že dolgo zgolj vprašanje časa, je dogodek sprožil ugibanja o tem, kako bo propad podjetja z dolgom v višini okrog 327 milijard ameriških dolarjev vplival na kitajski finančni sistem in dodatno skrhal zaupanje v kitajski nepremičninski sektor ter gospodarstvo nasploh. Podobna usoda kot pri Evergrandu namreč grozi tudi nekaterim ostalim kitajskim nepremičninskim velikanom. Kitajski ekonomisti izračunavajo in pozivajo vlado k veliki finančni injekciji, da bi okrepili zaupanje v trg. Ta se zadnji čase lomi predvsem na segmentu srednje velikih in malih podjetij, kjer so aktivni pretežno ali izključno kitajski mali vlagatelji. Zaradi nakupov z vzvodom ali kredit so sedaj ob padanju cen delnic primorani zagotavljati dodatna likvidna sredstva, ki jih večina nima in posledično jih bo kar nekaj bankrotiralo. To še krepi prodajni pritisk. Zahtevana finančna injekcija bi tako po izračunih morala biti velika kar 1.400 milijard dolarjev ali več kot 10 bilijonov juanov. Odobritev slednje se trenutno zdi malo verjeten, saj bi tiskanje juanov imeli močan vpliv na razmerje z dolarjem, stabilnost slednjega pa je trenutno ena izmed prioritet kitajske oblasti. Skratka kitajske oblasti imajo na izbiro le slabe in še slabše rešitve. Potrebno bo ugrizniti v kislo jabolko in začeti obširne gospodarske in politične reforme, da se preobrne negativne trende v gospodarstvu in družbi.

NASVET ZA VLAGATELJE

Trge vodijo centralne banke s pričakovanji o nižanju obrestnih mer. A problem nastaja, ker trg tako pri Fed kot pri ECB pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti, a ekonomska aktivnost je na meji med rastjo in krčenjem. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko tekom 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa so pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic predvsem daljše ročnosti pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile poleg obrestnega donosa še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon, rišejo se vzporednice z letom 2000 in pika.com zgodbo. A tehnologija predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem ohranja investicijsko privlačnost v okolju upočasnjevanja globalne rasti. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja na privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja. V primeru sklada generali Indija Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A očitno bo potrebno še precej potrpežljivosti. Do sedaj žal ta špekulativen pristop ni prinesel rezultata.