Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.

Po 248 dneh se je bik uradno vrnil na ameriške borze
V pričakovanju odločitev ameriške in evropske centralne banke, ki zasedata ta teden, je na borzah v zadnjih dneh prevladovalo precej optimistično vzdušje. Najbolj spremljan ameriški borzni indeks S&P 500 je slabih osem mesecev po tem, ko je oktobra lani dosegel najnižjo točko medvedjega trenda, pretekli teden znova vstopil v bikovsko območje, ki ga opredeljuje 20 % rast od lokalnega minimuma, doseženega oktobra 2022. V primerjavi z izjemno silovitimi odboji, ki smo se jih na delniških trgih navadili po padcih v novejši zgodovini (zlasti pokoronskem), je bila tokrat rast precej bolj postopna ter ni temeljila na monetarni vzpodbudi centralnih bank. Kljub temu težko rečemo, da je v zadnjih mesecih šlo za okrevanje, ki bi bilo posledica gospodarske rasti in vsesplošnega povečanja dobičkov podjetij. Ameriške in s tem tudi globalne indekse je namreč nad gladino držala peščica delnic z največjo težo v indeksih. Pretežno gre seveda za delnice tehnoloških velikanov, katere je med drugim v višave poganjalo navdušenje nad prebojem v uporabi umetne inteligence. Prav na temo priložnosti in sprememb, ki jih prinaša umetna inteligenca, njenega vpliva na produktivnost, gospodarsko rast in kapitalske trge boste lahko danes (torek 13.6.) ob 17:00 slišali na finančnem webinarju Generali Investmentsa »AI: Kaj bo naslednja velika stvar« z dr. Juretom Leskovcem, profesorjem na Univerzi Stanford in strokovnjakom s področja umetne inteligence ter upraviteljem sklada Generali Tehnologija, Davidom Zormanom. Če ste s prijavo zamudili, si boste lahko brezplačni webinar od srede naprej ogledali s klikom na

Teden v znamenju centralnih bank
V nasprotju s pričakovanji so pretekli teden obrestne mere zvišali pri kanadski in avstralski centralni banki, kar je med vlagatelji nekoliko povečalo strahove, da bodo tudi ostale pomembne centralne banke obrestne mere višale dlje od trenutnih obetov. Precej več bo o aktualnih stališčih ameriške Fed in ECB znano že v sredo oziroma četrtek, ko bodo zaključili junijsko srečanje in sporočili svoje odločitve. Kljub temu, da so se inflacija in inflacijska pričakovanja v zadnjem obdobju znižala, evrsko območje pa se je po revidiranih podatkih Eurostata znašlo v tehnični recesiji (2 zaporedni četrtletji z negativno gospodarsko rastjo), bo kot kaže ECB ostala restriktivno naravnana in kot prednostno nalogo ohranila nižanje inflacije. Pričakujemo lahko novo zvišanje ključne obrestne mere za 0,25 %. Na drugi strani trgi vračunavajo, da bodo pri Fed obrestno mero ohranili na nivoju med 5,00 % in 5,25 %, kakršnakoli drugačna poteza bi bržkone precej razburkala dogajanje na borzah.

Zelo pomembni v luči obetov za naslednje mesece bodo tudi podatki o majski inflaciji v ZDA, ki naj bi po napovedih ekonomistov padla na 4,2 % (merjeno z indeksom CPI). K padcu pa bodo največ prispevale občutno nižje cene energije, za sodček surove nafte WTI je bilo denimo junija lani treba odšteti med 110 in 120 ameriških dolarjev, medtem ko je danes cena pod 70 dolarjev. V ospredju bodo zato podatki o jedrni inflaciji (očiščena vpliva gibanja cen hrane in energentov), kjer bo padec precej manjši.

Kitajsko gospodarsko okrevanje ne gre več po načrtih
Teden, ki je za nami je prinesel nove razočarajoče ekonomske podatke iz Kitajske. Izvoz se je v primerjavi z lanskim letom skrčil za 7,5 %, okrevanje zasebne potrošnje se je upočasnilo, potrošnja tako ostaja precej pod nivoji izpred pandemije. Nizka gospodarska rast se odraža tudi na komajda pozitivni inflaciji, ki je aprila merjeno z indeksom CPI znašala 0,3 %, na mesečni ravni pa je bila celo rahlo negativna. Zanimiv podatek za zahodne centralne banke je skoraj 5% upad cen pri kitajskih proizvajalcih, kar skupaj s precej cenejšimi ladijskimi prevozi hladi tudi evropsko in ameriško inflacijo. Velik kitajski problem postaja tudi brezposelnost med mladimi, ki vse bolj na glas izražajo nezadovoljstvo nad stanjem v državi. Ob šibkih ekonomskih podatkih in krizi v nepremičninskem sektorju so govorice o prihajajočem fiskalnem stimulusu tako vse glasnejše. To bi lahko zopet razburkalo kitajske delnice kot enega najslabših delniških trgov v letošnjem letu.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalemu gospodarstvu pa še ni pokazal vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna, zlasti zaradi vpliva najemnin. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično pričakujejo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokem vrednotenjih delniški trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljiv vlagatelj naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.