Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Na trgih znova več nihajnosti
V zadnjih tednih se je zdelo, da je trg dosegel nivo, kjer bi za premik višje potreboval precej boljše ekonomske ali monetarne podatek. Zato se je gibal znotraj vzpostavljenega koridorja, nihaji pa so bili v odvisni predvsem od gibanja kazalcev inflacije ter potez in komunikacije centralnih bank. Vse do četrtka je kazalo, da se nam nekaj podobnega obeta tudi v tednu, ki je za nami, nato pa so finančne trge destabilizirale novice o propadu dveh bank in stresu v bančnem sektorju.
Negativen je bil že začetek minulega tedna, ko je guverner Feda Powell na rednem zaslišanju pred ameriškem kongresom dal jasno vedeti, da so pri Fed glede na zadnje podatke o trdovratni inflaciji, pripravljeni obrestne mere dvigniti višje od predhodnih predvidevanj. Trgi so se hitro po Powellovem torkovem govoru prilagodili občutno povečani verjetnosti, da bodo obrestne mere po zasedanju, ki bo potekalo naslednji teden, znova višje za 50 bazičnih točk. A dogodki, ki so sledili bodo odločilno vplivali tudi na prihodnje odločitve ameriške centralne banke, ki je včeraj sklicala izredni sestanek za zaprtimi vrati.
Padec uveljavljenega igralca na področju tveganega kapitala
»Šele, ko se pojavi oseka, lahko vidimo kdo je plaval gol« je ob začetku finančne krize leta 2008 izjavil Warren Buffet in s tem slikovito opisal to, kar smo spremljali v zadnjih dneh: podjetja se prevzetih tveganj včasih zavejo šele, ko se razmere na trgu poslabšajo. Že v sredo je v kriptoindustriji odmeval propad financerja projektov Silvergate, a ker banka izven področja kriptovalut ni imela pomembne vloge, je dogodek na širšem finančnem trgu ostal bolj ali manj spregledan. Povsem drugače je bilo dan kasneje, ko so kalifornijski bančni regulatorji zaradi nelikvidnosti in plačilne nesposobnosti zaprli banko Silicon Valley bank (SVB). SVB je bila sicer manj poznana finančna institucija, ki se je osredotočala na financiranje tveganega kapitala. Predvsem na področju ameriških zagonskih biotehnoloških in IT podjetij je veljala za zelo uveljavljenega in zaupanja vrednega posojilodajalca. V zadnjih letih sta poceni denar in poplava likvidnosti napajala ekscesno rast na omenjenem segmentu trga, velike količine denarja so se nato prelivale na račun banke, ki je presežno likvidnost v obdobju zelo nizkih obrestnih mer nalagala v varne dolgoročne državne obveznice. Slabše razmere na trgu so v zadnjem obdobju sprožile odliv depozitov in poslabšale kapitalsko ustreznost banke. Pri SVB so bili zato prisiljeni v dokapitalizacijo in prodajo finančnih naložb (predvsem obveznic), katerih vrednost je ob hitro povišanih obrestnih merah v zadnjem letu močno padla. Posledično so pri SVB seveda te naložbe prodali z veliko izgubo. Ko je banka to sporočila, so stranke izgubile zaupanje in začele množično dvigovati svoja sredstva, zaradi česar je banka postala nelikvidna.
Med vikendom so najpomembnejše strank banke, kot so skladi tveganega kapitala, manjša tehnološka in zagonska podjetja iz Silicijeve doline, pozivali k posredovanju ameriške vlade. Depoziti višji od 250 tisoč dolarjev namreč niso zavarovani, kar pomeni, da bi se večina podjetij, ki so imele svoja denarna sredstva naložena pri banki za svoj denar lahko obrisalo pod nosom. Pri tem je kar ironično to, da so bili delni krivec za propad banke ravno nekateri skladi tveganega kapitala, ti so podjetja, ki jih financirajo pozvali k umiku depozitov pri SVB banki, kar je stopnjevalo paniko in sprožilo domino efekt odlivov.
Sistemsko pomembne banke na varni strani
Ker je finančni sektor med seboj zelo povezan, spomin na leto 2008, ko se je ob propadu Lehman Brothers-a likvidnostni krč razširil po celotnem finančnem sistemu pa še svež, so se potresni sunki hitro razširili na celoten sektor. Indeksi evropskih in ameriških bank so od preteklega tedna izgubili več kot 10 % vrednosti, pesimizem se je prenesel tudi na bančne delnice drugod po svetu. A padci so bili pri večjih in sistemsko pomembnih bankah precej bolj obvladljivi, saj so za razliko od Lehman Brothers-a banke, kot je SVB in Silvergate v veliki meri delovale na ozkem in specifičnem segmentu trga in ne predstavljajo večjega sistemskega tveganja.
V nedeljo zvečer so ameriški regulatorji zaprli še Signature Bank, ki je bila prav tako prisotna na področju kriptovalut, v težavah se je ob včerajšnjem odprtju trgov znašlo še nekaj drugih podobnih manjših regionalnih bank. Ameriško ministrstvo za finance, ameriška centralna banka in zvezna korporacija za zavarovanje depozitov so naznanili, da bodo vsi depoziti (tudi tisti nad 250 tisoč dolarjev) zaščiteni. Institucije, ki so bile direktno prizadete s propadi bank pa bodo upravičene do posebnih posojil ameriške centralne banke. To je vsaj za nekaj časa nekoliko pomirilo trge. Vseeno pa dogodek opominja sicer na skrite pasti, ki jih nenadno povišane obrestne mere prinašajo in kaj lahko se v naslednjih mesecih zgodi še kakšen podoben šok, ki bo prečistil in za kratek čas zamajal finančne trge.
Kako bodo reagirale centralne banke?
V luči težav bank so se močno prilagodila tudi tržna pričakovanja o prihodnjih potezah ECB in FED, ki zasedata ta oziroma naslednji teden. Argumenti tistih, ki svarijo pred nevarnostmi silovitega zviševanja obrestnih mer, so namreč v zadnjih dneh gotovo pridobili na teži. ECB, ki obrestne mere zvišuje najhitreje od uvedbe evra bo odločitev sprejela že ta četrtek, guvernerka Christine Lagarde je pretekli teden pred pretresi v bančnem sektorju napovedala, da bodo pri ECB obresti zvišali za 0,5 %. Tako bomo že kmalu videli ali ta dogodek prinaša dolgoročnejše spremembe (obrat v politiki dvigov obrestnih mer), ali pa gre samo za stransko epizodo.
NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki kažejo znake okrevanja. Inflacija se je stabilizirala in kaže trend umirjanja, a cilj 2% je zelo daleč. Problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in posledično centralne banke nakazujejo na nadaljevanje zaostrovanja denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so se po zadnjih dogodkih na finančnih trgih še okrepila. To je v nasprotju z retoriko centralnih bank, a politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so optimistična, a določene panoge in segmenti so pod pritiskom. Kitajsko odpiranje daje upanje, da bo drugo največje svetovno gospodarstvo pomembno prispevalo k gospodarski rasti. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage, a določeni segmenti trga ponujajo priložnosti. Kljub nihanjem v zadnjem tednu, ali pa ravno zaradi njih priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska, Generali Rastko Evropa in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Evropske delnice so v zadnjem tednu močno izgubili, predvsem zaradi bank in tudi odliva ameriškega kapitala nazaj domov, v bolj varne naložbe, a gospodarska slika ostaja relativno dobra. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Premiki v zadnjem tednu se zdijo pretirani, saj so tečaji močno zrastli in so posledično še bolj občutljivi na nepredvidljivo politiko centralnih bank. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.
