Slovenija med najhitreje rastočimi državami v EU

 

Medtem ko se je makroekonomsko okrevanje v zadnjem mesecu v vseh večjih svetovnih regijah umirilo, v Sloveniji tega ni zaznati. Zadnja raziskava analitikov iz Bloomberga kaže, da so se pričakovanja dvignila na 4,3-odstotno rast v letu 2018, medtem ko Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v svoji pomladanski napovedi za leto 2018, napoveduje 5,1-odstotno gospodarsko rast. Visoko, 3,8-odstotno rast napoveduje tudi za leto 2019, ključni vzrok pa bodo rast izvoza in investicij ter krepitev domače potrošnje.

Slovenijo ti podatki uvrščajo med najhitreje rastoče države Evropske unije. Letos se v povprečju pričakuje 3,8-odstotno globalno gospodarsko rast, 2,2-odstotno rast v državah ekonomske monetarne unije (EMU). Prihodnje leto pa 3,7-odstotno rast globalne ekonomske aktivnosti ter dvoodstotno rast BDP držav EMU.

Ob rastoči domači potrošnji in krepitvi trga dela ter posojilni dejavnosti Umar ugotavlja, da tveganja za slovensko gospodarstvo obstajajo predvsem v tujini. Skrb vzbujajoče so predvsem geopolitične napetosti in grožnje protekcionističnih ukrepov. Uveljavitev ameriških carin na jeklo in aluminij sama po sebi sicer nima večjega vpliva na svetovno trgovino, a če je to uvod v trgovinsko vojno le-ta lahko močno zniža globalno gospodarsko aktivnost v prihodnosti.

Dobro stanje gospodarstva pa je tudi vzrok za zaključek zelo sproščene monetarne politike v centralnih bankah, kar je lahko uvod v stabilizacijo gospodarstev ali pa vzrok za prehitro ohlajanje. V ZDA je donosnost desetletne ameriške državne obveznice aprila dosegla pomembno psihološko mejo tri odstotke. Pričakujemo, da bo Fed letos še dvakrat zvišal referenčno obrestno mero in tako poskušal preprečiti pregrevanje ameriškega gospodarstva.

Evropska centralna banka v nasprotju s tem ni zvišala referenčne obrestne mere, saj ocenjujejo, da merila osnovne inflacije v evroobmočju še ne kažejo prepričljivih znakov pozitivnega trenda, čeprav je okrevanje gospodarske aktivnosti ostalo močno in široko zastavljeno v evroobmočju, krepi pa se tudi posojilna dejavnost in pretok denarja.

 

Cikcak

 

Vidimo, da so globalni delniški trgi tam, kjer so bili na začetku leta, znotraj tega obdobja pa smo bili deležni rasti in padcev v višini plus 5 in minus 5 odstotkov. Zdi se, da lahko omenjeno vzdušje na delniških trgih traja še nekaj časa. Prvi test, ali lahko delniški trgi krenejo višje, pa so trenutne objave poslovnih rezultatov v ZDA. Doslej je svoje rezultate za prvi kvartal objavilo šele okoli 5 odstotkov podjetij, ki so zajeta v indeksu S&P 500. Pravih zaključkov tako še ne moremo potegniti, so pa podjetja, ki so rezultate že objavila, trenutne razmere opisala zelo različno. To potrjuje, da se delniški trgi nahajajo v zelo zreli fazi cikla. To seveda ne pomeni, da pozitivnih donosov ne bo mogoče doseči tudi letos, bo pa treba biti pri izbiri naložb bolj previden in tudi aktiven. Dejstvo je tudi, da bo v naslednjih petih letih izredno težko ponoviti številke, ki so jih bili vlagatelji deležni v zadnjih petih letih. Kljub temu trenutne makroekonomske razmere na globalni ravni ostajajo stabilne. Brezposelnost je nizka, podjetja in potrošniki po ostajajo zmerni optimisti. Politične poteze nepredvidljivega ameriškega predsednika lahko vedno prinesejo kratkoročno povečano nihajnost, na daljši rok pa so pomembnejši drugi podatki. Največ se letos pričakuje od ameriških podjetij. Visoka vrednotenja morajo upravičiti z rezultati in delnice ponovno narediti bolj privlačne. Te v kontekstu višjih obrestnih mer postajajo vedno manj privlačne. Še vedno pa obrestne mere niso tako visoke, da bi se denar znotraj naložbenih razredov začel prelivati. Ta meja je še nekoliko višje. Kljub vsemu se trenutno zdi, da lahko obveznice v ZDA, postanejo še nekoliko bolj privlačne, sploh če pogledamo, kaj se dogaja s ceno nafte. Geopolitične negotovosti so ceno tekočega zlata pripeljale na ravni, ki smo jih zadnjič videli konec leta 2014. Če cena v bližnji prihodnosti krene proti 80 dolarjem pa lahko pričakujemo tudi prelivanje v višjo inflacijo ter obrestne mere. To bi lahko bila ponovna cokla delniškim trgom in nadaljevanje gibanja, ki se vleče od začetka leta. Višja cena nafte pa bi lahko pomenile zagon za cene delnic, ki se pozitivno odzivajo na višje cene kot tudi višjo raven investicij znotraj naftnega sektorja. Vidimo, da trg kot celota letos ni zabeležil omembe vrednih premikov, znotraj indeksa pa najdemo posamezne delnice, ki so globoko v minusu, in nekatere, ki so lepo v plusu.

Tviterska borza

Denar je še vedno dovolj poceni in gospodarski podatki ravno prav spodbudni, da išče pot v tvegane naložbe, saj obveznice prinesejo zelo majhen donos, oziroma, v primeru Evrope, šele obveznice z vsaj 6-letno ročnostjo prinesejo zelo skromen, a pozitiven, donos. Zato se je borza prilagodila razmeram in niha v skladu s tvitanjem ameriškega predsednika. Drugače povedano, postala je povsem nepredvidljiva in odvisna od razpoloženja (enega) človeka.

Zadnje čase tviti govorijo predvsem o mednarodni trgovini ter politiki na Bližnjem vzhodu in so naperjeni proti Kitajski in Rusiji. Pretekli mesec je ameriški trgovinski primanjkljaj v trgovanju s Kitajsko zopet dosegel rekordno vrednost in ameriška administracija je prepričana, da se bo tok obrnil s protekcionističnimi ukrepi. Kitajska vrača vrača z enako mero, a po drugi strani vseeno počasi odpira svoje gospodarstvo. Ta teden so naznanili, da bodo počasi, v naslednjih petih letih, sprostili relativno zaprt trg lastništva proizvajalcev in trgovcev z avtomobili. Trenutne omejitve se zdijo za evropske razmere relativno bizarne, a so kljub vsemu omejevale globalne proizvajalce pri njihovih aktivnostih na tem trgu, ki je najhitreje rastoči avtomobilski trg na svetu. Od tod dalje se postavlja vprašanje, ali bodo evropski avtomobilisti v prednosti pred ameriškimi, saj se trgovinske vojne nikoli ne končajo samo pri črki zakona, ampak imajo vedno precej širše implikacije. Tudi lastniki kitajske tehnološke družbe ZTE nimajo najboljšega tedna. Ameriška administracija jim je zaradi kršenja sankcij proti Iranu in Severni Koreji za sedem let zaprla vrata na ameriški trg, saj so čipe ameriških podjetij vgrajevali v svoje izdelke in jih kljub opozorilom prodajali omenjenim državam. Čeprav ima poteza legalno osnovo, pa se zdi, da je naperjena s točno določenim namenom kot opozorilo proti centralni kitajski oblasti. V isti koš lahko vržemo dodatne sankcije proti Rusiji, sprejete pred 14 dnevi, ter napoved novih po raketnem napadu na Sirijo ta vikend. Z eno potezo so praktično matirali največjega proizvajalca aluminija na svetu, saj se poslovanja z Rusalom izogibajo praktično vse zahodne družbe. A ameriške finančne institucije so šle celo še dlje. Čez noč so prekinile trgovanje in poravnavo poslov na borzah z delnicami ruskih družb, tudi tistih, ki niso sankcionirane. Težko si je predstavljati vlagatelja, ki je do včeraj lahko trgoval z delnicami Sberbank ali ETF sklada, ki vlaga v Rusijo, pa danes ne more več početi preko ameriškega posrednika ali pa mu depozitarna banka (največja na svetu je ameriška) ne poravna več poslov. Odpiranje novih računov je zamudno in ni zastonj. A problem je širši. V zraku visi vprašanje, kdaj tudi preko teh novih računov ne bo več mogoče trgovati. Zato se pojavlja vprašanje, zakaj sploh investirati v Rusijo. Mogoče se pri delnicah to ne zdi tak problem, a Rusija mora refinancirati 18 milijard dolarjev dolga v naslednjih 18 mesecih. Kdo bo kupil obveznico, če se ne ve, ali bo posel sploh mogoče poravnati? Zakaj tvegati težko zasluženi denar s tako naložbo?

Tviti ameriškega predsednika so vse bolj nepredvidljivi in vse bolj lahko vplivajo tudi na posamezne naložbe. Ker izboljšanja stanja v tem letu ni pričakovati, so se tudi vlagatelji na to odzvali z zmanjšanjem tveganja. Več denarja in manj tveganih naložb se zdi primerna strategija za nepredvidljive čase. Za nami je kar nekaj let debelih krav, morda se lahko z nekaj sredstvi pripravimo, če zopet pridejo sušna leta. Če že država in naša politika tega ne zmoreta, lahko to storimo kot varčevalci in vlagatelji.

Moč v rokah nasilneža ne vodi v nič dobrega

 

Donald Trump je že vse »poslovno« življenje nasilnež, ki z ustrahovanjem in arogantno agresivnim obnašanjem doseže želeni rezultat. Gospod pač deluje v dostikrat robustnem in neprijaznem sektorju nepremičnin in gradbeništva, kjer smo tudi v Sloveniji videli, da se na vrh povzpnejo osebe z določenim značajem. Dokler je ustrahoval le svoje najbližje, sodelavce in poslovne parterje, nam je bilo za muhe gospoda Trumpa bolj ali manj vseeno, saj niso vplivale na kvaliteto našega življenja. Zdaj, ko je za krmilom največje svetovne velesile, pa njegovi »izpadi«, čeprav še vedno velikokrat delujejo kot plod dela tretjerazrednih hollywoodskih producentov, ki so se podpisali pod njegov resničnostni šov, dobijo globalne razsežnosti, ki ne samo da se dotikajo naših življenj, ampak lahko do dobra zaznamujejo našo bližnjo prihodnost. Ko imaš za sabo celotno politično, vojaško in ekonomsko moč ZDA, lahko z grožnjami, četudi so te bizarno, komično nesmiselne v obliki postavitvi zidu na državnih mejah, ustrahuješ manjše države. Mehika in Kanada se nikoli ne bosta resneje uprli ZDA in bosta na koncu privolili v vse pogoje (ZDA so izstopile iz severnoameriškega trgovinskega sporazuma), ki jim jih bodo v novem trgovinskem sporazumu vsilili Američani. Napeto postane, ko nasilnež napade nekoga, ki se ne ustraši njegovih groženj. Takrat se znajde pred dilemo, ali naj nadaljuje z agresivno držo in glasnim govorjenjem v upanju, da bo nasprotnik pod nadaljnjim pritiskom le popustil in se mu uklonil ali pa naj se raje posuje s pepelom in se obračunu izogne, ker je nasprotnik razbral, da zgolj blefira (večina »bulijev« si v resnici ne želi fizičnega obračuna). Tako razumem napetost med ZDA in Kitajsko, kjer se slednja ne le da ni ustrašila grožnje ZDA, ampak se jim je trdno postavila po robu. Seveda v ozadju ves čas potekajo pogajanja med obema velesilama, saj se obe državi zavedata, da trgovinska vojna ne koristi nikomur, naslovnice in televizijske ekrane pa polnijo bombastične novice o vedno novih sankcijah in zaostrovanju retorike med državama ter posledicah trgovinske vojne, ki bi lahko omajala svetovno gospodarsko aktivnost. Verjamem, da bo na koncu kot vedno, prevladal pohlep in bodo našli pot, zaradi katere se bo trgovina med državama še dodatno okrepila in občutno napolnila žepe kapitalistov. Trump je nasilnež, ampak še bolj je pohlepen.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za marec 2018

Mesečno poročilo za marec 2018

 

Naložbeni komentar – marec 2018

Marca so se globalni delniški trgi pocenili. Pocenitve na trgih v razvoju so bile nekoliko večje kot v razvitih trgih. Vlagatelji so se zatekali v obvezniške naložbe. Večina pomembnejših svetovnih delniških indeksov je bila ob zaključku marca nižje kot na začetku leta.

Trgi v ZDA so se pocenili za približno tri in pol odstotke, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Predsednik Trump je napovedal povišanje uvoznih dajatev na aluminij in jeklo s Kitajske, kar predstavlja približno 50 milijard dolarjev uvoza. Iz druge strani se pričakujejo povračilni ukrepi, ki bodo obremenili nekatere ameriške proizvode. Cenejša so postala podjetja tako iz finančne kot tudi tehnološke panoge. Ta dva sektorja skupaj predstavljata približno polovico tržne kapitalizacije ameriškega delniškega trga. Pod žarometi se je znašel tehnološki sektor, saj je evropska komisija pripravila predlog zakona, ki bi obremenil največja IT podjetja s triodstotnim davkom na prihodek, ustvarjen v EU. Delnica Facebooka je marca padla za okoli 10 %, ko je družba razkrila, da je dovolila dostop do podatkov svojih uporabnikov za namen predvolilne kampanje v ZDA. Podražile so se naložbe v podjetja iz panoge preskrbe, saj so se zahtevane donosnosti na obveznice malenkost znižale, kar pozitivno vpliva na panogo, ki ima več dolga. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice se je znižala za okoli 10 bazičnih točk. Na marčevskem zasedanju je FED zvišala obrestno mero za 0,25 % in naznanila nadaljnjo postopno normalizacijo monetarne politike.

ECB tudi tokrat ni spreminjala obrestne mere ali količine odkupov obveznic. Centralno banko še vedno skrbi nizka inflacija na območju skupne valute. Ta je po zadnjih podatkih znašala 1,1 odstotka na letni ravni, kar je tudi najnižje po decembru leta 2016. Skupni indeks PMI v evroobmočju se je že tretji mesec zapored znižal, kar kaže na manj obetaven pogled na gospodarstvo s strani podjetij. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je v mesecu znižala in pristala pri 0,5 %.

Pocenitve na borzah razvitih držav so se prelile tudi na trge v razvoju. Pocenile so se naložbe v vseh državah BRIK. Na predsedniških volitvah v Rusiji je slavil Vladimir Putin. To je že Putinov četrti predsedniški mandat.

Slovenski borzni indeks SBITOP je marca ostal skoraj nespremenjen. Največ, in sicer skoraj 6 % so pridobile delnice Pozavarovalnice Sava. Drugi trgi v regiji so se večinoma pocenili, med njimi najbolj delnice v Bolgariji, kjer je domači indeks SOFIX izgubil pet in pol odstotka. Izjema so bile naložbe v sosednji Romuniji, ki so pridobile nekaj več kot tri odstotke, od začetka leta pa že skoraj 13 odstotkov.

V iskanju odgovora

Seveda pa je pričakovanje o donosu in izgubi popolnoma recipročno. Varčevalec bi imel donose najbolj špekulativnih trgovcev in izgubo bančnih depozitov (tistih z garantirano glavnico). Hitrost obračanja portfelja in orodja za obvladovanje tveganja pa so mu pogosto tuji. Kot presek množice dnevnih trgovcev in varčevalcev pa obstajajo upravljavci premoženja. Naš cilj je združiti prednosti poznavalcev trga z lastnostjo dolgoročnosti in uporabljati različna orodja za obvladovanje tveganj, kot je minimizacija izgube.

Na finančnih trgih smo namreč dnevno izpostavljeni številnim nasprotjem. Podatek, ki bi kazal na dobro, se interpretira kot slabo in obratno. Kot v slovenskem jeziku pa seveda v omenjeni logiki obstaja polno izjem. Le-te pa se še posebej kažejo v času poznega bikovskega trenda, ki bi mu lahko rekli tudi »prosti tek«.

V realnem globalnem gospodarstvu smo namreč priče dejanskemu izboljšanju. Slovenija, kot majhno odprto gospodarstvo, iz tega naslova ustvarja še višjo dinamiko. Z močno gospodarsko rastjo pa se ustvarja vse več presežka, ki se ga lahko namenja za varčevanje. A kaj, ko posameznik v depozitih ne dobi več omembe vrednih obresti, na finančnih trgih pa ni več samo pozitivne smeri. Tako je dilema kam z denarjem vse večja.

Še najlažjo odločitev imajo države, ker jim omenjeno okolje omogoča najenostavnejše poplačilo dolga. Če samo izpostavim Nemčijo, ki se pospešeno približuje magičnemu »maastrichtskemu« kriteriju dolga 60 odstotkov BDP. Na dobri poti je tudi Slovenija. Imajo pa seveda težjo nalogo politiki, saj jih ob naraščanju davčnih prihodkov hitro zasrbijo prsti trošenja.

Glavno vprašanje današnjega trenutka pa ostaja, koliko časa bodo obrestne mere Evropske centralne banke ostale na sedanjih ravneh ter ali bo Ameriška centralna banka nadaljevala dvige. Pri slednji je že mogoče zaznati nekaj pazljivosti, saj večja trgovinska vojna že sama po sebi ohlaja pregreto gospodarstvo. V Evropi pa je zgodba še bolj kompleksna, saj se ECB obnaša, kot bi bila še vedno v kriznem času. Že ob rahlem vetriču negotovosti se zaradi nelikvidnosti državni papirji močno podražijo in na tej osnovi bo dokaj težko preiti v normalizacijo finančnih trgov.
Ob vse večji nejasnosti na finančnih trgih je zato še posebej smiselno imeti dobro razpršen finančni portfelj ter ne pozabiti na vse naložbene razrede, med katere spadajo tudi obveznice. Pri razpršitvi pa je v tem trenutku dober in izkušen finančni svetovalec zlata vreden.

Konsolidacija ali kaj več?

 

Ta je velika okoli 60 milijard dolarjev, tolikšen uvoz iz Kitajske namreč želijo dodatno ocariniti. Kitajska se je hitro odzvala, napovedala je carine na trimilijardni uvoz blaga iz ZDA. Trump je že v predvolilnih soočenjih napovedal, da bo zmanjšal trgovinski primanjkljaj z zdajšnjih 375 milijard dolarjev, ki ga imajo ZDA s preostalim svetom. Še ena nepričakovana poteza predsednika Trumpa, s to razliko, da ima ta takojšnji učinek na rezultate posameznih podjetij. Pozneje so v medije začele prihajati informacije, da so se začela pogajanja glede carin in da so trenutne številke predvsem poteza, ki zadovoljuje Trumpove volivce. Vlagatelji pa ob trenutnih visokih vrednotenjih ne potrebujejo veliko, da se prestrašijo. Prejšnji teden smo bili deležni tudi srečanja Feda. Obrestne mere v ZDA so po sestanku nekoliko nehale z rastjo, sporočilo je bilo, da lahko letos pričakujemo še dva dviga, na 2,25 odstotka. Nekateri investitorji še vedno menijo, da lahko letos pričakujemo še en dvig več, vendar so člani Fed trenutno drugačnega mnenja in ostajajo pri treh dvigih v letu 2018. Dolgoročne cene obveznic so takoj po objavi nekoliko pridobile vrednost.

Na borznem parketu je trenutno glavno vprašanje, ali lahko indeksi padejo pod februarsko dno? Seveda je na to vprašanje nemogoče odgovoriti. Makrookolje je še naprej zdravo, napovedi dobičkov za letošnje leto so optimistične. Trumpove poteze so nepričakovane in na začetku zelo odmevne. Ko se prah poleže, pa se izkaže, da ni tako hudo. Kot smo že pisali, menimo, da bo letošnje leto zahtevno. Trenutno se zdi, da smo po visoki rasti v preteklih letih v fazi konsolidacije. Določena podjetja, panoge, države pa lahko v trenutnem okolju beležijo nadaljevanje pozitivnega gibanja. Težko pa bodo generalni indeksi nadaljevali tako optimistično kot v preteklih letih. Bikovski trend na ameriški borzi traja že 9 let, kar je enako, kot je v povprečju trajalo zadnjih 8 bikovskih trendov od leta 1926. Lahko omenimo, da so štirje trajali od 13 do 15 let. Negativni trend pa traja v povprečju 1,4 leta. Trenutno okolje bo tako še nekaj časa nepredvidljivo, premiki pa nadpovprečni. V primeru večjega enodnevnega padca pa ta lahko predstavlja lepo nakupno priložnost na daljše obdobje.

Izplačila iz podskladov KD Krovnega sklada v času od 30. marca do 2. aprila 2018

Posledično bodo zaradi zamika izvajanja plačilnih storitev pri slovenskih bankah vsa izplačila iz podskladov KD Krovnega sklada, ki bi jih vlagatelji sicer prejeli na transakcijske račune v petek, 30. marca, prispela na njihove račune v v torek, 3. aprila 2018.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje,
KD Skladi, d. o. o.

V spomin: Matjaž Gantar (1963-2018)

 

Delal je pogumne, včasih tudi drzne korake, ki pa so bili vedno usmerjeni k jasnim ciljem. Že pred 24 leti je sledil svoji viziji in skupaj z Zadružnim sistemom ustanovil družbo za upravljanje Kmečka družba d. d., ki se je pod njegovim vodstvom razvila v Skupino KD Group, eno največjih finančnih skupin v Sloveniji. S somišljeniki je ustanovil prvi vzajemni sklad v Sloveniji KD Galileo, ki je še danes eden najuspešnejših skladov na slovenskem finančnem trgu.

Nesebično je delil svoje znanje in izkušnje tako znotraj podjetja kot tudi med študenti na GEA College – Fakulteti za podjetništvo, ki jo je pomagal ustanoviti. Za finančno pomoč nadpovprečno uspešnim mladim posameznikom je ustanovil Fundacijo Ajda, današnjo AS Fundacijo. Bil je tudi glasbenik in velik ljubitelj umetnosti. Zasnoval je umetniško zbirko AS Galerije, ki šteje preko 1.000 del.

Matjaž Gantar je v družbah, v katerih je deloval, veljal za človeka, ki je vselej cenil sodelovanje in strokovnost ekipe. »Ljudje so tisti, ki so podjetje,« je večkrat poudaril. Hkrati ni nikoli pozabil na osebne vrednote, ki jih je v vseh letih dela prenašal tudi na posel. »Človek mora biti skromen, moralen in vztrajen. Nič ne pride samo in nič nam ne pripada samo po sebi,« so bile njegove besede.

 

Matjaž Gantar Ljubljana, 10. 12. 2014

 

Vabimo vas k ogledu filma Več kot številke, ki je nastal ob 20-letnici poslovanja Skupine KD Group in v katerem smo se spomnili mladosti in poguma na začetku poti, pomislili na korake ter prelomnice, zdrse in zmage. Film se nahaja na tej povezavi.

Najboljši upravljavec premoženja v Sloveniji že tretje leto zapored prihaja iz družbe KD Skladi

Nagrada za Naj upravljavca vzajemnih skladov, ki jo slovenska finančna revija podeljuje že osmo leto zapored, je tudi letos pripadala predstavniku KD Skladov Primožu Cenclju. Primož Cencelj, CFA, je trikratni prejemnik nagrade naj upravljavec premoženja v Sloveniji (za leto 2017, 2015 in 2013), znotraj KD Krovnega sklada upravlja podsklada KD MM in KD Bond ter KD Corporate Bonds v skupni vrednosti 54 milijonov evrov. Nagrade in ocene delovanja skladov v triletnem in petletnem obdobju z zvezdicami v našem prostoru pomenijo najvišjo nagrado na tem področju in izkazujejo kakovost upravljanja posameznega sklada v svoji kategoriji.

 

Na fotografiji Primož Cencelj, CFA, trikratni prejemnik nagrade naj upravljavec premoženja v Sloveniji

 

Družba za upravljanje KD Skladi, ki je bila ustanovljena 1994 kot prva družba za upravljanje v Sloveniji, hkrati upravlja tudi prvi slovenski vzajemni sklad KD Galileo. Družba KD Skladi je že od samega začetka zavezana k najvišjim standardom odličnosti, kar potrjujejo tudi priznanja, ki jih redno prejemajo tako doma kot v tujini.

 

Letos sta zmagovalna vzajemna sklada z najboljšo oceno, pet zvezdic, za triletno in petletno obdobje postala:

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, se je novih priznanj iskreno razveselil: »S tretjim zaporednim priznanjem za naj upravljavca leta in drugimi nagradami smo ponovno dokazali, da imamo najbolj strokovno upraviteljsko ekipo, ki jo sestavljajo izjemni strokovnjaki. Takšne uspehe dosegamo zahvaljujoč visoko profesionalnemu in kakovostnemu upravljanju, ki je osnova našega poslovanja, kar prepoznajo tudi naši vlagatelji.«