Potrošite manj ali več kot zaslužite?

 

Analizirajte svoje finančne navade

Najprej moramo ugotoviti koliko in od kod prihaja denar ter koliko in zakaj ga trošimo. Prvi del je za večino ljudi lahek, ker imamo najpogosteje stalne in predvidljive prihodke, drugače pa je z izdatki. Neverjetno je, kako enostavno je zapravljati, ne da bi se zavedali kam je denar izginil. Zato si pri izdatkih vzemite čas, da analizirate svoje potrošniške navade in odkrijete, kje po nepotrebnem zapravite preveč denarja in kje vam ga odteka največ.

Naredite proračun

Ko veste, kam gre vaš denar, lahko naredite proračun. Imeti morate dobro predstavo o svojih ponavljajočih se stroških kot so: najemnina, elektrika, komunalni stroški, kredit, TV, telefonija, internet in podobno. Imeti pa morate tudi predstavo o tem, koliko denarja porabite za spremenljive stroške, kot so nakupovanja, potovanja, zabava, itd. Uporabite svoj proračun kot vodnik za nadzor nad porabo.

Poiščite prostor za zmanjšanje stroškov

Ko od razpoložljivega proračuna odštejete planirane fiksne stroške in planiran prihranek, vam ostanejo sredstva za tekočo porabo. Če želite privarčevati, se morate vedno spraševati, kaj od želja resnično potrebujete. Ko gremo v trgovino nas lahko hitro premamijo nove, lepše, boljše stvari, kot so najnovejši telefon, nov par čevljev, boljša televizija, dodaten sesalec itd., zato morate čim prej določiti, kateri stroški so pomembni in kateri niso.

Imejte sklad za nujne primere

Sklad za nujne primere vam nudi varovalni pas, s katerim lahko poskrbite za nepredvidene stroške, tako da ne porabite več, kot zaslužite ter da ne porabljate prihranke ali uporabljate kreditno kartico. Nepredvideni stroški so lahko povezani z avtom, stanovanjem, nesrečo in se običajno zgodijo, ko jih najmanj pričakujete in si jih ne morete privoščiti. Zato je dobro imeti sklad za nujne primere, ki ga je težko točno določiti, vendar naj bi znašal vsaj za dve mesečni plači.

Naložba v prihodnost

Prihranke, ki jih boste ustvarjali morate tudi pametno naložiti. Privarčevanega denarja ne smete pustite kar ležati v predalu ali na bančnem računu. Nalagajte ga na varčevalni račun ali pa ga kako drugače investirajte v svojo prihodnost. Eden izmed načinov je, da znesek, ki smo ga določili za varčevanje odvedemo preko direktne bremenitve, saj to odpravlja skušnjavo, da bi denar namesto tega raje porabili.

Z vplačevanjem preko direktne bremenitve lahko postopno varčujete tudi v vzajemnih skladih

To je namreč eden, od najbolj učinkovitih načinov za doseganje dolgoročnih osebnih finančnih ciljev. Za redno varčevanje v skladih ne potrebujete velikih zneskov, temveč lahko že z nižjimi mesečnimi vplačili sklenete učinkovit varčevalni načrt. Prednost postopnega vlaganja v sklade je, da zmanjšate možnost izbire manj ugodnega trenutka za začetek varčevanja, hkrati pa z rednimi mesečnimi vplačili izravnate nihanja delniških tečajev na kapitalskih trgih. Vložena sredstva se plemenitijo po obrestno obrestnem učinku, saj se tudi že doseženi donosi plemenitijo naprej. Z mesečnim varčevanjem moramo začeti čim prej, ker je tako vsota vplačil višja, denar pa se plemeniti dlje čas.

 

Bodite potrpežljivi in mirno sledite svojim načrtom. Morda boste po enem letu še vedno razočarani, saj se vam bo zdelo, da nikamor ne pridete, a vedite, da je velik uspeh že to, da ste se lotili urejanja svojih financ. Počasi se daleč pride, le vztrajnost je potrebna.

 

Centralne banke naše rešiteljice?

 

K rasti globalnih indeksov prispevajo tudi boljši rezultati od pričakovanih. Smo sredi sezone objav za drugi kvartal in evropska ter ameriška podjetja presegajo pričakovanja vlagateljev in analitikov. Ob tem je treba dodati, da so se v zadnjih mesecih pričakovanja znižala, s čimer so ustvarili bolj optimistično ozračje sezone rezultatov. A kljub solidnim rezultatom so v zadnjih šestih mesecih trgi rasli precej hitreje od poslovanja in dobičkov. Vzroke gre iskati v pričakovanjih, da bodo centralne banke znižale obrestne mere in kreirale nov poceni (za nekatere pa kar zastonj) denar. Prejšnji teden je ECB napovedala močnejši poseg za začetek jeseni, po kratkem navdušenju pa je trg zajela hladna prha v obliki okrepljenih recesijskih strahov. Evropska gospodarska rast se po zaslugi storitvenega sektorja drži v zelenih številkah, čeprav se upočasnjevanje v industriji nadaljuje. Številke so že na ravneh iz let 2012 in 2013, ko smo v Evropi videli drugi val krize. Tudi tokrat v upočasnjevanju prednjači nemška industrija, v kateri so številke videti najgrše in je že krepko v recesiji, presenetljivo pa se tokrat periferne industrije (Italija, Španija in tudi Grčija) in Francija držijo bolje. Največje probleme lahko opazimo pri mednarodni trgovini v najbolj izpostavljenih segmentih gospodarstev, kot sta avtomobilska industrija in segment polprevodnikov ter IT-opreme, kjer so očitno trgovinske vojne vplivale predvsem na večjo previdnost in s tem zmanjšale gospodarsko aktivnost. Po drugi strani segmenti, ki so odvisni od lokalnega ali evropskega potrošnika, še vedno beležijo rast. Dejstvo je, da je predvsem evropski potrošnik tokrat v finančno bistveno boljšem položaju, v obdobju po zadnji krizi so prihranki krepko zrasli, tudi Slovencem, a odprto ostaja vprašanje, kako se bo tak potrošnik obnašal, če se bo zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti začel pritisk na njegovo plačo. Bo morebiten izpad dohodka nadomestil s prihranki, in v tem primeru bomo videli mehak prehod, ali pa bo zmanjšal potrošnjo in poglobil krizo? Tak scenarij skrbi tudi kreatorje denarne politike, zaradi česar ECB že odprto signalizira, da imajo le malo asov v rokavu in da bi morale države, ki si to lahko privoščijo, povečati javno potrošnjo. S tem ciljajo predvsem na Nemčijo, kjer se je vladajoča elita odločila, da bodo upočasnjevanje gospodarstva prevedrili s preteklimi prihranki in nadaljevali s pristopom varčne »švabske« gospodinje. Najvišji proračunski presežek po združitvi Nemčije v višini 1,7 odstotka BDP iz leta 2018 (60 milijard evrov) bodo letos sicer težko ponovili, a plan vseeno predvideva presežke tudi v prihodnjih letih in upad dolga po 60 odstotkov BDP. Ker istočasno dosegajo rekorden presežek v trgovini s svetom, vse to ugodno vpliva na nemške javne finance. Istočasno pa mahanje z rdečo cunjo pred razjarjenim bikom (Trump), saj skoraj ne mine dan, ko ameriški predsednik ne bi tvital o tem, kako Evropa gospodarsko izkorišča ZDA. Zadnja taka »domislica« je bila izjava, da je bil evro uveden le zato, da bi Evropa (Nemčija) imela šibko valuto in s tem izpodrivala ameriški izvoz. O ekonomskem smislu teh izjav na tem mestu ne bi debatiral, kaže pa na to, da se v ameriški administraciji krepijo sile, ki bodo poskušale ukrepati. Pritisk na Fed po močnem znižanju obrestnih mer je korak v to smer. Ker tudi nekatere druge velike centralne banke že znižujejo obrestne mere (Avstralija, Rusija, Turčija, Kitajska) je to korak s smer valutnih vojn.

Vseeno pa star pregovor pravi, da se ne bojuj s centralnimi bankami. Ker bodo ustvarjale dodatno likvidnost, lahko trgi zrastejo, donosi obveznic pa upadejo. Previdnost torej ni odveč, portfelj naj bo razpršen in uravnotežen, a pozabiti na delnice in obveznice je v tem trenutku vseeno nespametna poteza.

Cena nafte raste

 

Napetost med »zahodnimi« zaveznicami in Iranom se še vedno stopnjuje in glede na to, da vse strani trmasto vztrajajo pri svojem, kaže, da se bo ta zgodba v bližnji prihodnosti še bolj zapletla. Jedro spora ostaja iranski jedrski program. Iran vztraja pri trditvi, da je jedrski program usmerjen izključno v energetski program, ZDA pa trdijo, da je to zgolj krinka in da Iran pospešeno razvija vojaške jedrske zmogljivosti, s čimer bi se pridružil »ekskluzivni« druščini držav z jedrsko oborožitvijo. Seveda bi v tem primeru komunikacija Zahoda z Iranom (milo rečeno) potekala z nekoliko bolj blagim tonom. Doslej je Amerika za pritiske uporabljala ekonomske subvencije, s katerimi je poskušala ohromiti iransko ekonomijo do te mere, da bi nezadovoljno ljudstvo od oblasti zahtevalo, da naj se za izboljšanje življenjskih razmer uklonijo Američanom. V zadnjem mesecu so se razmere še dodatno zaostrile, novo vrelišče pa je nastalo na izjemno pomembni trgovski poti v Hormuški ožini, kjer naj bi iranska vojska napadla in onesposobila več tankerjev, ki naj bi pluli pod zastavami zahodnih zaveznic. Kaj od tega je res in kaj ne, je težko reči, vsekakor pa posledice teh dogajanj močno vplivajo na sentiment vlagateljev in posledično na ceno surove nafte.

Dejstvo je, da so zadnja dogajanja med vlagatelji še dodatno okrepila občutek negotovosti glede morebitne daljše motnje v oskrbi s surovo nafto. Samo ohlajanju globalne gospodarske aktivnosti lahko pripišemo, da cena črnega zlata ni poskočila bistveno višje. Tudi pri ohlajanju globalnega gospodarstva vidno, če ne celo glavno vlogo igrajo ZDA, saj večina analitikov vidi glavni razlog za upad ekonomske aktivnosti v skoraj leto dni trajajoči grožnji trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Američani so se očitno z novo administracijo odločili, da bodo svetovni javnosti pokazali, kdo je glavni. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo lahko igrali to igro, ne da bi tudi sami občutili negativne posledice tovrstnih dejanj.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 25. julij 2019.

S prilagojenim portfeljem do popolnega odklopa na dopustu

 

Med poletnimi počitnicami bi investitorji namreč morali več pozornosti nameniti svojemu fizično dobremu počutju kot portfelju. Zato svetujemo: sprostite se, odklopite od vsakodnevnih aktivnosti in uživajte na zasluženem dopustu. In najpomembnejše priporočilo – na plaži nikar ne iščite najnovejših finančnih novic. Zakaj? Če ste odtrgani iz običajnega okolja, kot je to na počitnicah, ne boste sprejemali dobrih odločitev. Ničesar ne boste zamudili, če ustavite svoj čas.

V osnovi velja za čustva, kot je npr. strah, da so naravni sovražnik investitorjev, saj vodijo do impulzivnih dejanj in se jim ne moremo popolnoma izogniti. Veliko je že storjenega, če se vlagatelji tega zavedajo. In ko jih bodo vodila čustva, se ne bodo odzvali nepremišljeno, ampak bodo zadevo najprej prespali ali se o temi s kom pogovorili. Obstajajo seveda različne metode samodiscipliniranja. To lahko doprinese k temu, da se izognemo marsikateri napaki.

Nepremišljene prodaje naložb

Med nepremišljene prodaje spadajo tiste prodaje, ki so izvedene v paniki, zaradi strahu. Kdor je na primer lani ob koncu leta, ko je bila razprodaja na finančnih trgih, podlegel čustvom in prodal svoje vrednostne papirje, je zamudil rast cen, ki traja že od začetka letošnjega leta. Še boljši je primer finančne krize iz leta 2008, ko je velika večina vlagateljev v paniki prodajala svoje premoženje in s tem zapravila priložnost za ustvarjanje donosov, kajti finančni trgi so že od marca 2009 v dolgoročnem vzponu, ki se nadaljuje vse do danes. Velja rek, da večja kot je bolečina ob izgubi premoženja, dalj časa traja, da se investitor ponovno vrne na finančne trge. In posledično ima, ob zamujenem ponovnem vstopu na trg, tudi manjšo potencialno donosnost.

Pravzaprav bi bilo koristno uporabiti tako močno zmanjšanje tečajev za dodatna vlaganja, seveda ob predpostavki, da so tudi vrednotenja, zgodovinsko gledano, ugodna.

In kaj storiti, če finančni trgi vaš portfelj pošteno pretresejo ravno takrat, ko ste na dopustu?

Priporočljivo je, da vaš portfelj prilagodite dolgoročni strategiji gradnje vašega premoženja in sledite svojimi željam in ciljem, saj boste le tako lahko uspešno prebrodili tudi nepričakovane skrajne scenarije. Vsak vlagatelj si mora zastaviti naslednja vprašanja: Kakšen tip vlagatelja sem in kakšno izgubo premoženja lahko prenesem brez večjih finančnih pretresov? S tem boste določili, kolikšno donosnost pričakujete od naložbe in kakšno tveganje ste pripravljeni za to prevzeti.

Razpršite svoje naložbe

Vlagatelj lahko z ustrezno alokacijo med naložbenimi razredi, kot so delnice ali obveznice, zmanjša vpliv gospodarskih in političnih dogodkov, ki narekujejo dogajanje na finančnih trgih in pomembno vplivajo na kratkoročno gibanje tečajev. Takšni dogodki so na primer trenutno Brexit, morebitna trgovinska vojna ali razprava o italijanskem deficitu. Srednjeročno lahko torej s prilagajanjem uteži med naložbenimi razredi (denar, delnice, obveznice) dosegamo nekoliko višje donose. Ta tveganja lahko tudi uspešno upravljamo z diverzifikacijo oziroma razpršenostjo znotraj naložbenega razreda.

In nasvet za bližnjo prihodnost?

Svetujem, da trenutno ne sprejemajte pretiranih naložbenih tveganj in tudi ne zapuščajte finančnih trgov. Z dolgoročno prilagojenim portfeljem pa lahko mirno uživate tudi na počitnicah.

Nizke obrestne mere – kje lahko varčujem?

 

Slovenci smo bili že od nekaj narod depozitarjev. V splošnem veljamo za tveganju manj naklonjene oziroma previdnejše varčevalce. Večino privarčevanih sredstev imamo na bankah v obliki depozitov. Tak pristop lahko v veliki meri pripišemo relativno kratki in drugačni zgodovini delovanja domačega kapitalskega trga v primerjavi s tujino.

Če želimo del svojih sredstev oplemenititi, jih je pametno razpršiti oziroma naložiti v različne naložbene produkte. Najprej moramo ločiti med varčevanjem za varnost in naložbami. Da smo finančno varni, potrebujemo varnostno rezervo in pokojninsko rezervo. Prva mora biti likvidna, zato sta njena donosnost in tveganje nizka, pri drugi, ki je bolj dolgoročna, pa si, če nismo že preblizu upokojitve, lahko privoščimo višje tveganje. Vsaka naložba je zgodba zase in pri odločanju nam bo v veliko pomoč, če pred izbiro naložbe spoznamo njene tri osnovne značilnosti – likvidnost, donosnost in tveganje. Varne naložbe (gotovina, stanje na računu, depoziti) so visoko likvidne, z nizkim donosom in nizkim tveganjem. Obvezniške naložbe so srednje likvidne, s srednjim donosom in srednje tvegane, medtem ko imajo delniške naložbe višji donos in likvidnost in hkrati visoko tveganje.

Za kratkoročno varčevanje so namesto banke lahko zanimivi skladi denarnega trga. V njih se zbirajo sredstva večjega števila posameznikov, podjetij in finančnih institucij, ki se nato posredujejo na bančne depozite in instrumente denarnega trga (zakladne menice, blagajniški zapisi…). Prednost denarnih skladov pred depoziti je v dostopnosti privarčevanih sredstev. Sredstva na depozitu so dokaj težko dostopna, če jih potrebujemo pred iztekom varčevalnega obdobja. Skladi denarnega trga ponujajo likvidnost, kar pomeni, da so vam sredstva na voljo v kratkem roku (nekaj dni traja nakazilo s sklada na vaš bančni račun).

Kaj pa obveznice? Dodatna možnost kratkoročnega varčevanja se skriva v obveznicah, predvsem državnih. Pri nakupu obveznice se moramo zavedati, da imamo dodatno tveganje, ki ga pri depozitu ni, to je gibanje cene obveznice. Naslednja stopnja je kombinacija obveznic in delnic to so tako imenovani mešani skladi, ki so primerni za varčevanje na daljše obdobje, vendar zaradi svoje tveganosti ne morejo biti alternativa depozitu. Delniške naložbe so smiselne, ko varčujemo na daljše obdobje, recimo pet ali več let. Na krajše obdobje je delež delnic v naših naložbah smiselno krepko omejiti zaradi visoke negotovosti glede nihajnosti. Lahko se nam zgodi, da se prav v trenutku nakupa delnice ali delniškega sklada korigirajo cene na trgih ali se celo pojavijo večji padci, kar pripelje do potencialno velikega padca vrednosti naših privarčevanih sredstev. Torej, kaj izbrati? Odgovora na žalost ne moremo preprosto izbrati, saj je seveda odvisen od želja posameznika.

Vsak posameznik seveda išče idealno naložbo, naložbo, ki bo hkrati visoko likvidna, malo tvegana in z visokimi pričakovanimi donosi. Žal taka naložba ne obstaja, nam pa pravilna kombinacija različnih naložb omogoča, da to ravnotežje vseeno dosežemo. Denar je pametno razpršiti. Držimo se načela, da bolj je naš finančni cilj oddaljen, več naložbenega tveganja si lahko privoščimo.

V pričakovanju rezultatov za drugi kvartal

 

Vlagatelji sicer tokrat največ pričakujejo od finančnih podjetij. Višji nakupi lastnih delnic, ki posledično zvišujejo dobičke na delnico, so glavni razlog za pričakovano rast dobičkov v višini 4,3 odstotka. Znotraj farmacevtskega sektorja smo bili v zadnjem tednu deležni tudi precejšnih sprememb na političnem področju. Trumpova administracija je namreč ukinila predlog zakona, ki bi zvišal pritisk na cene na področju zdravstvenih zavarovalnic. Posledično so njihove delnice močno zrastle. United Health Group se je okrepil za okoli sedem odstotkov. Podobne rasti sta dosegla tudi Humana in Anthem. Se je pa med vlagatelje priplazil strah, da bi lahko administracija pritisnila na proizvajalce. Zato so cene delnic nekaterih podjetij, denimo Mercka, upadle za okoli 3 do 4 odstotke. V predvolilni tekmi je zdravstvo vedno na tapeti in tako bo verjetno tudi tokrat. Do tokrat je sicer še kar nekaj časa in vlagatelje bo to verjetno skrbelo nekoliko kasneje. Kaže, da bodo dobički v drugem kvartalu na podobnih ravneh kot pred letom dni. Dobri makroekonomski podatki na področju dela, inflacije in tudi gospodarstva nasploh se ne prelivajo v višje dobičke podjetij. Zavedati se je treba, da so marže ameriških podjetij rekordne in da bo višje dobičke prinesla samo višja prodaja. Ta pa ob rasti BDP v razponu med dvema in tremi odstotki težko še zraste. Za višje cene delnic so potrebna višja vrednotenja, ki pa ob ponovnem razvrednotenju cene denarja niso nemogoča.

Ameriška podjetja bodo tudi letos generirala presežna denarna sredstva, ki jih bodo vlagateljem vrnila v obliki dividend in z nakupi lastnih delnic. V prvem kvartalu so izplačala skupaj več kot 300 milijard dolarjev (na letni ravni to znese preko 1300 milijard dolarjev). Skupni bruto donos za vlagatelje pa tako znaša 5,4 odstotka in je med višjimi v zadnjih letih. Pričakovanja za drugi kvartal so tako relativno nizka. Ali jih bodo podjetja presegla, bomo kmalu videli.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 17. julij 2019.

Slovenski gospodarski cikel v zamiku za globalnim

 

Po drugi strani je zanimiv vpogled v objavo Luke Koper, ki beleži rast prihodkov, a predvsem zaradi sprememb v strukturi tovora. Količinsko se je tovor zmanjšal za en odstotek, opazno pa je upočasnjevanje predvsem v segmentu avtomobilov, kjer smo padec prodaje zaznali globalno in kjer se koncentrirajo globalne trgovinske napetosti. Šestnajstodstotni padec količinskega pretovora avtomobilov je lahko pregovorno lakmusov papir, ki kaže na upočasnjevanje svetovne trgovine in predvsem industrije. Dejansko podatki, ki v zadnjih mesecih prihajajo iz svetovnega gospodarstva, ne vzbujajo velikega zaupanja, saj se zdi, da je evropska industrija že v recesiji, medtem ko se storitve (kamor spada tudi zavarovalništvo in bančni sektor) držijo relativno dobro in nad vodo držijo celotno evropsko gospodarstvo.

ECB posledično napoveduje ukrepanje. Pričakuje se še dodatno znižanje obrestne mere (z -0,4 na -0,6 odstotka) ter ukrepe vnašanja dodatne likvidnosti na trge (odkupe obveznic). To daje zagon ameriškim in evropskim delniškim trgom, vendar rast, ki temelji zgolj na višji likvidnosti, zahteva določeno mero previdnosti.

Če se vrnemo v Slovenijo, lahko z gotovostjo rečemo, da je pri nas gospodarski cikel zamaknjen za globalnim. Dolžina zamika je različna in odvisna od fleksibilnosti globalnih logističnih verig, a v praksi to pomeni v povprečju 6–12 mesecev. Tako nekateri slovenski avtomobilisti že čutijo ohlajanje, medtem ko ga, recimo, storitveni sektor še ne. A dejstvo je, da bo poslovno okolje v prihodnjih 12–24 mesecih manj dinamično, kot je bilo v preteklosti, in da bodo pritiski na dobičke večji. Prednost Slovenije je v majhnosti in fleksibilnosti, a to po drugi strani pomeni tudi, da se izzivom lahko le prilagajamo, težko pa ustvarjamo aktivne odgovore nanj. Še največ lahko na razmere vpliva slovenska politika, saj je za evropsko in slovensko gospodarstvo najpomembneje, da hitro dobimo učinkovit bruseljski aparat, ki se bo na globalni ravni sposoben pogovarjati z ameriško in kitajsko administracijo. Brez tega tvegamo parcialne dogovore, ki se bodo odvijali na relaciji ZDA Nemčija in ZDA Francija, pri tem pa nas ne bo zraven.

Letošnje leto bo z vidika poslovanja za slovenska podjetja dobro, verjetno boljše kot lansko. A črni oblaki na obzorju delajo prihodnja četrtletja precej bolj negotova. Pozitivna stran slovenskega delniškega trga je, da so podjetja nezadolžena in zelo nizko vrednotena v primerjavi s tujo konkurenco, kar še vedno ustvarja nakupne priložnosti za varčevalno naravnane vlagatelje.

 

Objavljeno v časniku Delo, 15. julij 2019.

Obresti padajo

 

Zakaj so take prispodobe na finančnih trgih danes tako aktualne? Ker so določeni realni problemi ob omejitvah preprosto nerešljivi. Še posebej, ko gre za strukturne reforme držav članic. Vsi se zavedajo demografskih težav v Evropi in prihajajočih težav pokojninskih blagajn. Resno pa se teh težav še niso lotili. Še več, prepogosto se dogaja, da se stvari slabšajo, ker si politiki želijo biti ponovno izvoljeni. Podobno je pri trgu dela, vsi bi fleksibilnost, a nihče si ne želi biti odpuščen. Veliko se govori o razvoju podjetništva, kapitalskih trgov, a nihče ne bi potopil velikih mastodontov – »živih mrtvecev«. Vsi bi imeli velike infrastrukturne projekte, ker bi se modernizirala dotrajana evropska infrastruktura, toda države so previsoko zadolžene, zaradi česar so fiskalno premalo fleksibilne. Državni, regijski in lokalni mikro-interesi pa večje projekte dodatno nepotrebno podražijo oziroma zaustavijo.

Če bi uporabljali zdravo kmečko pamet, bi lažje reševali težave. Sprijaznili bi se s kratkoročnim »trpljenjem« za dolgoročno izboljšanje, a kaj ko se tak način razmišljanja ne obnese in ljudje raje hitro zamenjajo politično garnituro. Še pomnite ZUJF? Vseeno pa je treba države na nek način voditi. Na tem mestu pride v igro pogled zunaj okvirjev. Če je višina dolga držav problem, naj postane rešitev. Z drugimi besedami, če so morale države v preteklosti plačevati obresti, naj jim zdaj to počno investitorji. Tako dolg postane vir dohodkov za proračun. Da se tak načrt lahko izvede, potrebujemo relativizacijo pravila centralne banke o prepovedi monetarnega financiranja ter angažiranja proračunskih strokovnjakov za vrhovne pozicije v centralnih bankah.

In glej ga zlomka. Predsednik evropske centralne banke je napovedal nadaljnje znižanje obrestnih mer in zvišanje maksimalne višine odkupa državnih obveznic na polovico. Še več, naslednja guvernerka naše centralne banke bo verjetno postala bivša finančna ministrica Francije (država z večjimi proračunskimi problemi) Christine Lagarde, pravnica, ki ni niti enega samega dneva preživela v poslovni banki, kaj šele centralni banki.

Monetarna politika (z visokimi standardi profesionalnosti) bo s tem prišla v roke fiskalnih strokovnjakov (z nižjimi standardi profesionalnosti). Vprašanje pa je, kateri standardi bodo prevladali, saj je ECB do zdaj veljala za branik suverenosti in kredibilnosti.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 10. julij 2019.

Mesečno poročilo za junij 2019

 

Mesečno poročilo za junij 2019

 

Naložbeni komentar – junij 2019

Globalni delniški trgi so se v juniju podražili in se skoraj vrnili na nivoje pred majskimi pocenitvami. Rast je bila nekoliko višja v ZDA kot na stari celini. Trgi v razvoju pa so malenkost zaostajali. Zahtevane donosnosti na dolžniške vrednostne papirje so se znižale, kar je bilo pozitivno za vlagatelje v obveznice.

Ameriški delniški indeks S&P 500 je v mesecu juniju dosegel novo najvišjo zgodovinsko vrednost. Najbolj so se podražila podjetja delujoča v panogi materialov in energetska podjetja, kar je posledica podražitve surovin in surove nafte v juniju. Na prvem poletnem zasedanju ameriška centralna banka ni spreminjala ključne obrestne mere in ta tako ostaja na nivoju med 2,25 % in 2,5 %. Centralna banka ključne obrestne mere ni spreminjala že od januarja. Tržna pričakovanja so nagnjena k zniževanju obrestne mere, kar se je odrazilo tudi na obvezniških trgih. Zahtevana donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je znižala in je bila v juniju že pod 2 %. To je najnižje po letu 2016. Brezposelnost v državi ostaja na nizkih 3,6 %. Tudi potrošniško zaupanje, po raziskavah Univerze v Michiganu, ostaja na visokih nivojih. Poslabšalo se je zaupanje med podjetji, ki upada že od začetka leta.

Delniški indeks MSCI evropskih podjetij je pridobil nekaj več kot 4 %. Prav tako kot v ZDA, so se najbolj podražile naložbe v panogi surovin. Med panogami so jo najslabše odnesla nepremičninska podjetja. Kljub nižjim obrestnim meram, ki pozitivno vplivajo na nepremičninski sektor, so delnice nemških podjetij močno upadle zaradi predlagane spremembe zakonodaje o zamrznitvi najemnin. Po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada se je brezposelnost znižala. Le-ta je pri 7,5 % najnižja po poletju 2008. Obeti evropskih podjetij so se v juniju malenkost izboljšali. Skupni indeks PMI se je zvišal glede na majski nivo. Boljše obete imajo v storitvenem sektorju, medtem ko indeks za predelovalne dejavnosti še vedno ostaja pod ključno mejo 50 točk. ECB na junijskem zasedanju ni spreminjala obrestne mere in jo ne namerava spremeniti vsaj še v prvi polovici prihodnjega leta.

Trgi BRIK so pridobili nekaj manj kot 4 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Delniške naložbe na Kitajskem in v Rusiji so se podražile za več kot 5 %. Delnice v Indiji pa so se pocenile.

Slovenski borzni indeks SBITOP je ostal dokaj nespremenjen. Najbolj so se podražile delnice koprskih Intereurope in Luke Koper, ki sta pridobili skoraj 7 %. Delnice celjske Cinkarne so mesec zaključile približno 13 % nižje, saj je družba v mesecu juniju izplačala delničarjem visoko dividendo.

 

Lahko trgi še zrastejo?

 

Preprost odgovor na to vprašanje je seveda pozitiven. A ob tem je potrebno zavedanje, da je veliko dobrih informacij že vračunanih v cene in ob trenutnih razmerah se zdijo delniški trgi v nekakšni disonanci s stanjem v gospodarstvih in geopolitičnih tveganjih, ki se pojavljajo v svetu. Poglejmo glavne dejavnike. Trgovinska vojna si je vzela poletni predah, a podobno situacijo smo videli že letos zgodaj spomladi, potem pa se je situacija maja močno zapletla. Zato je predvidevanje nadaljnjega razvoja dogodkov zelo nehvaležno, vidimo pa obrise zaostrovanja retorike do Evrope. Celo bolj verjetno je odpiranje novih front kot zapiranje starih, saj Amerika in Kitajska pravzaprav nista razrešili nobene dosedanje težave, ki so izvor napetosti. Tudi FED in ECB morata upravičiti visoka pričakovanja vlagateljev. Obvezniški trgi kažejo, da vlagatelji pričakujejo tri znižanja obrestne mere, v Evropi pa eno in dodatno sproščanje likvidnosti (TLSTRO III). Ali lahko v tem okolju, sicer upočasnjene rasti, a še vedno ne tako slabih makroekonomskih rezultatov, res pričakujemo tako drastično ukrepanje centralnih bank? Če je odgovor za ECB verjetno da, pa za FED tega ne moremo reči, razen če povsem poklekne pod političnim pritiskom ameriške administracije, kar se v tem trenutku tudi zdi manj verjetno. Zato nevtralnega opazovalca vse bolj preveva občutek, da so vlagatelji od FED in ECB pričakovali preveč in s tem trg potisnili predaleč. Tretji pomemben dejavnik je obrat makroekonomskih kazalcev. Le ti se še naprej slabšajo, a se je tempo upočasnil in trenutno nakazujejo na možnost plitke recesije v Evropi, medtem ko v ZDA kaže predvsem na upočasnitev gospodarske rasti, recesija pa bi bila mogoča šele ob močnejši zaostritvi trgovinske vojne. Obrata trenda makroekonomskih kazalcev, ki bi podprl nadaljnjo rast delniških trgov, pa za zdaj ni na vidiku. Celo letošnje leto so se pričakovanja o gibanju dobičkov zniževala, zato lahko praktično celotno letošnjo rast cen delnic in vrednosti indeksov pojasnimo z rastjo vrednotenj, s čimer so delnice zgodovinsko gledano spet v območju, kjer jih definiramo kot drage. Kot zadnji pomemben faktor pa poudarimo mogoče regulatorne spremembe. Krepi se pritisk na spremembe obdavčevanja internetnih gigantov in v nekaterih primerih kar pozivi na njihovo regulacijo oziroma razbitje. Skupen imenovalec teh ukrepov je pritisk na profitabilnost in dobiček. Ker je prvih 5 uteži v globalnih in s tem ameriškem indeksu ameriških IT podjetjih (Microsoft, Apple, Amazon, Google, Facebook), imajo lahko spremembe pri glavnih utežeh v indeksih zelo velik vpliv na gibanje celotnega trga.

Pri tako razgretem trgu nas zgodovina uči, da previdnost ni odveč. Star ameriški borzni pregovor pravi, da je trg lahko iracionalen dalj časa kot mi solventni, a za povprečnega vlagatelja je v tej točki bolje zamuditi nekaj donosa in se s tem izogniti povišanemu tveganju.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 3. julij 2019.