Lahko trgi še zrastejo?

Sentiment in občutki na kapitalskih trgih so iz meseca v mesec bolj nihajoči in s tem ekstremni. Čeprav je letos že nekajkrat kazalo, da je bikovskega trenda konec, pa odločevalci vsakič iz čarobnega klobuka potegnejo nov trik. Trik, ki prepriča vlagatelje, da se bo trend zadnjih 10 let nadaljeval tudi v nedoločeno prihodnost. Zadnji tak ekstrem je že skoraj večinsko prepričanje vlagateljev, da bo FED letos kar trikrat znižal ciljni razpon obrestne mere. Podobno tudi ECB krepi pričakovanja le malo pred menjavo centralnega bankirja in vprašanje je, ali bo imel nov šef ECB enak pogled na ekonomski položaj kot Draghi. Ta vprašanja pa porajajo ključno vprašanje za globalnega vlagatelja. Ali lahko trgi letos gredo še višje?

 

Preprost odgovor na to vprašanje je seveda pozitiven. A ob tem je potrebno zavedanje, da je veliko dobrih informacij že vračunanih v cene in ob trenutnih razmerah se zdijo delniški trgi v nekakšni disonanci s stanjem v gospodarstvih in geopolitičnih tveganjih, ki se pojavljajo v svetu. Poglejmo glavne dejavnike. Trgovinska vojna si je vzela poletni predah, a podobno situacijo smo videli že letos zgodaj spomladi, potem pa se je situacija maja močno zapletla. Zato je predvidevanje nadaljnjega razvoja dogodkov zelo nehvaležno, vidimo pa obrise zaostrovanja retorike do Evrope. Celo bolj verjetno je odpiranje novih front kot zapiranje starih, saj Amerika in Kitajska pravzaprav nista razrešili nobene dosedanje težave, ki so izvor napetosti. Tudi FED in ECB morata upravičiti visoka pričakovanja vlagateljev. Obvezniški trgi kažejo, da vlagatelji pričakujejo tri znižanja obrestne mere, v Evropi pa eno in dodatno sproščanje likvidnosti (TLSTRO III). Ali lahko v tem okolju, sicer upočasnjene rasti, a še vedno ne tako slabih makroekonomskih rezultatov, res pričakujemo tako drastično ukrepanje centralnih bank? Če je odgovor za ECB verjetno da, pa za FED tega ne moremo reči, razen če povsem poklekne pod političnim pritiskom ameriške administracije, kar se v tem trenutku tudi zdi manj verjetno. Zato nevtralnega opazovalca vse bolj preveva občutek, da so vlagatelji od FED in ECB pričakovali preveč in s tem trg potisnili predaleč. Tretji pomemben dejavnik je obrat makroekonomskih kazalcev. Le ti se še naprej slabšajo, a se je tempo upočasnil in trenutno nakazujejo na možnost plitke recesije v Evropi, medtem ko v ZDA kaže predvsem na upočasnitev gospodarske rasti, recesija pa bi bila mogoča šele ob močnejši zaostritvi trgovinske vojne. Obrata trenda makroekonomskih kazalcev, ki bi podprl nadaljnjo rast delniških trgov, pa za zdaj ni na vidiku. Celo letošnje leto so se pričakovanja o gibanju dobičkov zniževala, zato lahko praktično celotno letošnjo rast cen delnic in vrednosti indeksov pojasnimo z rastjo vrednotenj, s čimer so delnice zgodovinsko gledano spet v območju, kjer jih definiramo kot drage. Kot zadnji pomemben faktor pa poudarimo mogoče regulatorne spremembe. Krepi se pritisk na spremembe obdavčevanja internetnih gigantov in v nekaterih primerih kar pozivi na njihovo regulacijo oziroma razbitje. Skupen imenovalec teh ukrepov je pritisk na profitabilnost in dobiček. Ker je prvih 5 uteži v globalnih in s tem ameriškem indeksu ameriških IT podjetjih (Microsoft, Apple, Amazon, Google, Facebook), imajo lahko spremembe pri glavnih utežeh v indeksih zelo velik vpliv na gibanje celotnega trga.

Pri tako razgretem trgu nas zgodovina uči, da previdnost ni odveč. Star ameriški borzni pregovor pravi, da je trg lahko iracionalen dalj časa kot mi solventni, a za povprečnega vlagatelja je v tej točki bolje zamuditi nekaj donosa in se s tem izogniti povišanemu tveganju.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 3. julij 2019.

O avtorju: Aleš Lokar

Aleš Lokar ima več kot 15 let izkušenj v finančnem sektorju. Kot analitik, upravitelj in borzni posrednik je deloval v borznoposredniških družbah BPH in PM&A. Od leta 2005 dalje je bil zaposlen kot upravitelj premoženja v borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je pomočnik direktorja naložbenega sektorja v družbi Generali Investments (prej KD Skladi). Upravlja naša najstarejša in največja sklada, Generali Galileo in Generali Rastko, ter Generali Dividendni, ki se je preoblikoval iz investicijske družbe. Na izboru revije Moje finance za leto 2016 je bil sklad Generali Galileo (prej KD Galileo) izbran za najboljši slovenski mešani - globalni fleksibilni sklad v tri- in petletnem obdobju, prav tako tudi sklad Generali Rastko, delniški - evropski (prej KD Rastko). Aleš Lokar pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2016.