Zlata mrzlica

Obdobje politične nestabilnosti in vrvež okoli carin s strani ameriške administracije je od začetka leta povzročil najbolj dobičkonosen začetek leta za vlagatelje zlata v zadnjih 30 letih.

 

Od januarja do danes se je cena zlata v ameriških dolarjih povzpela za več kot 27 odstotkov, s čimer se je ta tradicionalno varna naložba uvrstila ob bok najdonosnejšim delniškim indeksom.

Vzrokov za tovrstno rast je več, a ključni med njimi ostaja percepcija zlata kot varnega zavetja v časih geopolitičnih napetosti in finančne nestabilnosti. Letos se je kot pomemben dejavnik izkazalo tudi vprašanje vzdržnosti statusa ameriškega dolarja kot globalne rezervne valute. Med vlagatelji in imetniki ameriškega dolga narašča skrb glede dolgoročne sposobnosti ZDA za servisiranje dolgov, saj fiskalni primanjkljaj vztrajno poglablja skupni javni dolg, ki trenutno znaša približno 130 odstotkov BDP.

Ko se na trgih pojavi več vprašanj kot odgovorov, kapital pogosto poišče zatočišče v zlatu. Analitiki ocenjujejo, da bi se v primeru stopnjevanja napetosti med velikimi svetovnimi gospodarstvi – predvsem med ZDA, Kitajsko in Evropsko unijo – cena zlata lahko povzpela vse do 4.000 dolarjev (3.680 evrov) na unčo. Vpliv ameriške trgovinske politike tako ostaja ključen dejavnik pri oblikovanju cene. Aprila smo bili priča ohladitvi cen zlata, ko je ameriška administracija napovedala začasni umik carin proti Kitajski, kar je omililo geopolitično napetost in potisnilo ceno zlata pod podporno raven 3.000 dolarjev (2.626 evrov) na unčo. A le nekaj tednov pozneje se je zlato zaradi obnovljenih carinskih groženj ponovno povzpelo do rekordnih 3.500 dolarjev (3.063 evrov), preden se je tečaj znova znižal zaradi signala ameriške vlade o možni ponovni odložitvi carin, tokrat tudi v odnosu do Evropske unije.

Kljub kratkoročnim nihanjem ostaja dolgoročni trend rasti zlata podprt z več strukturnimi dejavniki. Med glavnimi kupci na trgu plemenitih kovin so že vrsto let centralne banke držav v razvoju, ki svoje devizne rezerve – zlasti v ameriških dolarjih – postopoma preusmerjajo v zlato. Ob vsem tem se zdi, da bi v primeru nadaljevanja trenutnih geopolitičnih in makroekonomskih razmer cena zlata lahko znova iskala nove vrhove. Za vlagatelje na kapitalskih trgih zlato tako ostaja izredno pomemben del razpršenega portfelja, še posebej v času, ko negotovost vse bolj določa tokove globalnih naložb.