Aktualno
Zdaj je odličen trenutek za nakup delniških naložb
|Vstopili smo v mesec oktober, ki je znan kot mesec varčevanja. Ta se bo zaključil s svetovnim dnevom varčevanja, ko se vprašamo, kako naj ravnamo, da bi lahko čim uspešneje dosegali svoje naložbene cilje in hkrati še nekaj privarčevali
Dober naložbeni nasvet je tak, ki je razumljiv, preprost in primeren tako za dobre kot tudi za slabe čase. Vprašanje, ki si ga posebej v časih negotovosti, zastavlja vsak vlagatelj je kako razporediti svoje premoženje in kam naložiti denarna sredstva? Bistvo naložbene razporeditve je poiskati takšno kombinacijo med različnimi naložbenimi možnostmi, ki bo za vlagatelja najprimernejša v danem položaju. Temu pravimo, da investiramo skladno z naložbenim profilom. Naložbeni cilji, daljši časovni horizont, nagnjenost k tveganju in sposobnost prevzeti tveganje so ključni dejavniki, ki jih je treba pri tem upoštevati.
Naložbena razporeditev je predvsem odvisna od tega, katere cilje želimo doseči. Ali varčujemo za dolgoročne cilje, kot so nakup nepremičnine, šolanje otrok, ali za pokojnino? Ali za kratkoročne cilje, kot so nakup avtomobila ali kakšno hišno popravilo, denimo?
Časovni horizont je obdobje, za katero ocenimo, da prihrankov za načrtovane tekoče ali enkratne izdatke ne potrebujemo. Če je to obdobje razmeroma kratko, je primeren bolj konservativen portfelj. Ko pa govorimo o daljšem časovnem horizontu, pa je portfelj lahko bolj agresiven in skoraj mora vključevati delniške naložbe.
Naslednja pomembna komponenta pri naložbenem nasvetu je tveganje. Pri določitvi sposobnosti prevzemanja tveganja upoštevamo celotno premoženje, višino in varnost dohodkov, starost, zdravje … Vsakdo od nas ima namreč drugačno čustveno reakcijo na nenadne spremembe vrednosti portfelja. Nekateri vlagatelji ob močnih nihajih na borzah ponoči ne morejo spati, za takšne so delnice kljub denimo dolgoročnim naložbenim ciljem primerne zgolj v manjši meri. Pri takšnih vlagateljih bi se lahko ob previsoki izpostavljenosti delnicam zgodilo, da bi ob večjih korekcijah na borzi postali prestrašeni in v paniki prodali delnice ravno v najslabšem trenutku. Po drugi strani pa imamo avanturiste, ki so popolnoma neprizadeti in z lahkoto prenesejo pretrese na borzah. Pri primerni naložbeni strukturi moramo imeti v mislih predvsem pravilno razmerje med delniškimi, obvezniškimi in denarnimi naložbami. Poleg tega pri posameznih naložbah ne smemo pozabiti na razpršitev premoženja v različne države, regije ali panoge.
Ljudje smo čustvena bitja. Tako početje je sicer zelo zaželeno v vsakdanjem življenju, a je to na borzah lahko pogubno. Vlagatelji, ki odločitve sprejemajo na podlagi čustev, bodo namreč skoraj zagotovo imeli dolgoročno podpovprečno donosnost. Če pa imamo vlagatelji premoženje naloženo skladno s finančnim profilom, potem bomo veliko lažje krmarili skozi obdobja pretirane evforije kot strahu. Običajno je najbolje, da po obdobju visoke rasti tečajev na borzi del delniških naložb pretvorimo v manj tvegane naložbe in obratno po visokih borznih padcih.
Čeprav se nam morda ne zdi samoumevno, delniški trg že kmalu po začetku recesije doseže dno in z rastjo tečajev, ki sledi v preostanku recesije, že nakazuje na bolj svetlo gospodarsko prihodnost. Recesija je torej v splošnem odličen trenutek za nakup delniških naložb.
