Zakasneli učinek višjih obrestnih mer

Finančni trgi glede na trenutna vrednotenja ne napovedujejo pesimističnih scenarijev.

 

Borzno leto 2022 je minilo v znamenju soočanja z dejstvom, da v nasprotju s prvotnimi napovedmi centralnih bankirjev povišana inflacija ni bila zgolj začasen pojav kot posledica popandemičnega odpiranja gospodarstev ter izpadov v dobavnih verigah, temveč precej bolj trdovratne narave. Centralne banke so se posule s pepelom in na začetku lanskega leta začele najhitrejši cikel zaostrovanja denarne politike v novejši zgodovini. Svetovne borze so se morale prilagoditi na novo realnost in konec obdobja poceni denarja, negotovost pa sta dodatno stopnjevali še vojna v Ukrajini in energetska kriza. Po za vlagatelje zelo slabem lanskem letu so bile tudi napovedi za letošnje leto, milo rečeno, negotove.

Projekcije so spodbudne

A projekcije gospodarske rasti in dobički podjetij so v prvih šestih mesecih letošnjega leta ostali presenetljivo odporni na spremenjene monetarne razmere, kar je v kombinaciji z razmahom umetne inteligence omogočilo odboj najbolj spremljanih borznih indeksov. Vzrok, da je tako, bržkone vključuje več dejavnikov – še vedno velika količina denarja v finančnem sistemu, prihranki, nakopičeni v obdobju pandemičnih omejitev, ter izrazito pregret trg dela delujejo kot vzmet, zaradi katere izrazito višje obrestne mere za zdaj še niso dosegle pričakovanega učinka na gospodarsko aktivnost in inflacijo. Težko predvidljiv časovni zamik učinkovanja obrestnih mer na gospodarstvo zato predstavlja tudi tveganje, da bi se zategovanje centralnih bank nenadoma izkazalo kot pretirano. Nekatere neslutene pasti, ki jih predstavljajo višje obrestne mere, so se že razkrile – panika na trgu britanskih državnih obveznic oktobra lani in propadi ameriških regionalnih bank sta bila, denimo, dogodka s potencialom povzročitve sistemske krize. Določeno tveganje bi lahko predstavljal tudi trg poslovnih nepremičnin, ki se je že znašel v krizi.

Finančni trgi glede na trenutna vrednotenja ne napovedujejo pesimističnih scenarijev, temveč kvečjemu rahel upad gospodarske rasti, ki bi centralnim bankam pomagal omiliti inflacijo in omogočil postopno sproščanje denarne politike.

 

 

Jan Humar, Generali Investments d.o.o.