Aktualno
Z virusom bomo morali živeti tudi v prihodnje
|Poznamo več vrst koronavirusov, med bolj znanimi so tisti, ki so povzročili sars, mers in zdaj tudi bolezen, ki so jo poimenovali 2019-nCoV. Novoodkriti koronavirus je, kot vse kaže, prešel iz živali na človeka. Strokovnjaki si niso enotni, s katere živali. Se je pa to zgodilo konec decembra v Wuhanu, 11- milijonskem kitajskem mestu, od koder se je potem hitro razširil po Kitajski in nekaj kasneje tudi po vsej obli. Kitajska je takoj uvedla drastične ukrepe in uspelo ji je omejiti širjenje virusa. Vseeno je po javno dostopnih podatkih tam zbolelo več kot 80.000 ljudi, več 3.000 jih je umrlo, okoli 60.000 pa jih je že ozdravelo.
Tudi strokovnjaki imajo na voljo vedno več informaciji. Za zdaj velja, da en oboleli okuži od dva do štiri ljudi in da je smrtnost od 2- do 3-odstotna; ta številka naj bi se v prihodnosti zniževala. Podatki po različnih regijah variirajo, odvisni so od socialnih navad tamkajšnjih prebivalcev. Poleg tega je pomembna tudi temperatura in povprečna starost v okolju. Prav tako so si epidemiologi in virologi vedno bolj enotni, da bo virus ostal z nami tudi v prihodnosti. Tako naj bi se v prihodnjem letu po grobih ocenah okužilo od 30 do 70 odstotkov vse svetovne populacije. Klinična slika okuženih je precej različna. Kaže, da pri otrocih resnejših oblik ni, pri mlajši populaciji virus večinoma povzroča blažjo vročino in suhi kašelj, pri starejši populaciji pa je težava, da se pojavijo sekundarne težave, ki lahko v večjem odstotku v smrt.
Kot rečeno, virus naj bi krožil med ljudmi tudi v prihodnjih letih oziroma dokler ne najdejo cepiva. Tega je po najbolj optimističnih scenarijih mogoče izdelati v dvanajstih do osemnajstih mesecih. Pa tudi potem bo veliko težav: vprašanje je, kako hitro nam bo uspelo cepiti več kot sedem milijard ljudi. Zdi se, da se bomo morali navaditi živeti z virusom. Seveda pa ga je treba čim bolj omejiti, kajti če ne bomo sprejeli drastičnih ukrepov in bo zbolelo veliko ljudi bo to nevzdržen pritisk na zdravstveni sistem. Lahko zmanjka zdravnikov, medicinskega osebja, postelj; ljudem ne bomo zagotoviti osnovne zdravstvene oskrbe.
Novi koronavirus ustavlja globalne tokove ljudi in denarja. Prizemljema so letala, ladje so v pristaniščih, mesta so zaprta, ljudje se gibljejo samo v svojem okolju.
Delniški trgi so zgrmeli v prepad, nafta je izgubila skoraj polovico vrednosti. Globalni delniški trgi so izgubili okoli 20 odstotkov, kar pomeni za okoli 13 bilijonov evrov (1300 milijard) manjšo tržno kapitalizacijo. Delno se rušijo dobaviteljske verige, krči pa se tudi povpraševanje. Ali je trenutni padec že vračunal najbolj negativen scenarij, ki ga lahko virus prinese, je težko oceniti.
Spremenljivk pri širjenju virusa je ogromno in tudi strokovnjaki imajo različne poglede na prihodnost. Življenje seveda teče dalje in nekatera podjetja bodo iz krize izšla še močnejša. Se pa lahko karte premešajo in kar nekaj podjetij bo v prihodnosti zaradi virusa tudi propadlo. Ključno je, da se na nove razmere čim prej prilagodijo in naredijo ustrezne reze, če so potrebni. Panika seveda pa ni potrebna.
